Na simpoziju Slovenske matice opozorili na njeno vlogo nekoč in danes

Predsednik Slovenske matice Milček Komelj je v uvodnem referatu opozoril na pomen ustanove, ki se je ves čas zavzemala za slovenski jezik, izdajo zahtevnejših del ter sodelovala pri ustanovitvi SAZU.

Prvega dela simpozija se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je predsednik častnega odbora za proslavo ob 150-letnici Slovenske matice. V uvodnem nagovoru je dejal, da bi bilo slovensko javnost, ki jo trenutno tarejo mnoge skrbi, treba opozoriti na pomen visokega jubileja te zelo pomembne ustanove. "To se ne zgodi vsak dan," je poudaril.

Slovenska matica je po Pahorjevih besedah ves čas svojega delovanja skrbela za oblikovanje intelektualne srenje, ki je ob prelomu 90. let minulega stoletja pomembno prispevala tudi pri osamosvojitvenem gibanju. Danes nalogo Slovenske Matice vidi v reflektiranju časa in oblikovanju prihodnosti, ki, kot je dejal, zahteva ambiciozne spremembe.

Zbrane je nagovoril tudi akademik Josip Bratulić, ki je bil več let predsednik Matice hrvatske. Poudaril je, da sta slovenska in hrvaška matica sestrski ustanovi ne le zaradi enakega imena, pač pa tudi ljudi, ki so se med seboj povezovali tekom let. Povedal je, da so v začetku 20. stoletja člani hrvaške matice dobivali knjige od slovenske, in so jih v glavnem tudi razumeli. Današnji pomen obeh institucij je po njegovih besedah podoben, saj obe skrbita za intelektualno plemenitenje sveta.

Komelj je v referatu na temo narodotvornega pomena ustanove spomnil, da je Slovenska matica nastala skupaj z drugimi slovanskimi maticami, ki so v 19. stoletju "kot čebele priletele" in se zavzemale za slovansko kulturo, ki je bila v večini takratnih slovanskih deželah pod prevlado nemške. Slovenska matica se je v začetku precej sklicevala na slovaško.

Stavbo, v kateri se še danes nahaja založba, so konec 19. stoletja s prostovoljnimi prispevki kupili mariborski domoljubi, je povedal in dodal, da ni tako impozantna, kot sta zagrebška ali slovaška, a zato nič manj pomembna. V Slovenski matici so, kot je poudaril Komelj, delovali številni slovenski intelektualci, od Janeza Bleiweisa, Ivana Tavčarja, Josipa Jurčiča, pa vse do Josip Vidmarja in danes Draga Jančarja.

V dopoldanskem delu simpozija so nastopili še zgodovinar Stane Granda, ki je spregovoril o koreninah najstarejše slovenske kulturne in znanstvene ustanove, akademik France Bernik ki je opisal delovanje Slovenske matice po drugi svetovni vojni oziroma do leta 1972 in zgodovinar Aleš Gabrič, ki je govoril o kriznih in uspešnih letih založbe v nekdanji Jugoslaviji.

Popoldne bodo z referati nastopili filozof in teolog Edvard Kovač, klasični filolog Kajetan Gantar, filozof Tine Hribar, podpredsednik SAZU Tadej Bajd, tržaški književnik Marko Kravos, klasični filolog Primož Simoniti, profesor prava Janez Kranjc, etnologinja Marija Stanonik ter zgodovinarja Janez Stergar in Ignacij Voje. Simpozij bo sklenil tajnik in glavni urednik Drago Jančar.

Simpozij je uvedel praznovanje obletnice ustanovitve Slovenske matice, ki jo bo ta uradno obeležila 4. februarja 2014.