Med nominiranci za modro ptico tudi Miha Mazzini

Na letošnji natečaj za nagrado modra ptica, ki tokrat naslavlja bralce, starejše od 12 let, je prispelo 25 romanov 18 avtoric in sedmih avtorjev, ki so lahko prijavili svoja še neobjavljena dela, ki praviloma niso bila krajša od sedmih ali daljša od 15 avtorskih pol in so v izvirniku napisana v slovenskem jeziku. Strokovno komisijo, ki je prebrala vsa prispela gradiva, so sestavljali uredniki leposlovja Mladinske knjige Alenka Veler (predsednica), Andrej Ilc in Pavle Učakar, urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša in glavni urednik Mladinske knjige Bojan Švigelj.

Miha Mazzini za modro ptico kandidira s fantazijskim romanom za mlajše mladostnike z naslovom Reševanje plavolask, s katerim grajske labirinte s podzemnimi garažami in okorele duhove zamenja z nevarnim bogataškim napuhom, barbikaste plavolaske pa pravično in brez predsodkov postrojil v anonimno čredo.

Tadej Golob je na natečaj prijavil detektivski roman z naslovom Kam je izginila Brina? Ob napeti detektivski zgodbi se pred bralcem razkriva vsakdanja dinamika ljubeče družine, ki jo, kot je zapisano v utemeljitvi nominacije, Golob zapakira v prepričljivo, sočno, humorno prvoosebno pripoved, ki zabava tudi odraslega bralca.

Za modro ptico je nominiran tudi roman z naslovom Skoraj kot v filmu avtorja Vinka Möderndorferja, ki pripoveduje o nesreči, ki se zgodi družini, ko ta razpade in v kateri so prikrajšani prav otroci.

Roman Cvetke Sokolov z naslovom Kar ne ubije stvarno in brez lažnih predsodkov predstavi problematiko spolne zlorabe. Komunikativna zgodba se začne s hudo, že skoraj neznosno dilemo šestnajstletnega fanta, ki se stopnjuje vse do presenetljivega obrata in končnega razkritja.

Irena Velikonja za modro ptico kandidira z romanom Taša, zgodbo o ledeni kraljici, ki v otroštvu ni bila ljubljena in zna zdaj le z zlobo in zmedenim občutkom erotične premoči sekati okrog sebe, tudi po fantovski trojici Galu, Brinu in Makiju, ki se vrtijo okrog nje.

Dvanajst tisočakov, izid romana in skulptura Založba Mladinska knjiga želi z modro ptico nadaljevati s spodbujanjem in izdajnjem izvirnega slovenskega leposlovja. Prejemnik modre ptice – razglasitev bo v začetku prihodnjega leta – bo prejel 12 tisočakov bruto, kar je najvišja nagrada, ki se v Sloveniji podeljuje za posamezno književno delo, skulpturo, ki jo je zasnovala Mirjam Pezdirc, v obliki skulpture pa izdelal Ivan Skupin, in izdajo zmagovalnega romana.

Lani je slavila Stanka Hrastelj Modro ptico so lani podelili prvič. Za roman Igranje jo je prejela pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj, ki smo jo na naših straneh že podrobneje predstavili.