Marta Verginella: Meje drugih

Zgodovina vsake meje ima vedno dve plati: tista, ki jo pripovedujejo na eni strani, se vedno razlikuje od različice, ki jo poslušajo na drugi. Meje se, tako kot kraji, spreminjajo v času, oblikujejo in zginevajo. Tiste, ki danes razmejujejo evropske države, so posledica vojn, političnih in diplomatskih dogovarjanj. Toda njihovo simbolično vrednost določa prebivalstvo, ki živi vzdolž njih. Stanje, naklonjeno izmenjavam, ali nasprotno spopadu, je odvisno predvsem od obmejnih družb, od njihovih interesov, da mejo raje kot v zaporo preoblikujejo v prehod.

Mejna črta, ki je po prvi svetovni vojni omogočila, da je bil velik del t. i. »iredentističnega ozemlja«, s Trstom, Gorico in Istro, priključen k Italiji, je ustvarila nelagodje med širokimi plastmi slovenskega in hrvaškega prebivalstva, živečega na tem ozemlju, ki je bilo po letu 1918 vključeno v Kraljevino Italijo. Umanjkana pripojitev »celotnega narodnega telesa« k »matični domovini« je povzročila nemir, protest in obžalovanje med skoraj pol milijona Slovenci in Hrvati, ki so ostali v Italiji. Na teh straneh se zvrstijo dogodki in prizori iz zgodovine italijansko-jugoslovanske meje v času med dvema vojnama: v ospredju so usode slovenskih in hrvaških političnih beguncev in begunk, ki so bežali v Jugoslavijo, zatiranje fašizma na meji in iredentistični cilji antifašističnega gibanja, ki je ilegalno delovalo od dvajsetih let dalje do izbruha druge svetovne vojne.

Posamezne usode kažejo na pripadnosti in posebnosti slovenske manjšinske družbe, ki je doživela močan ekonomski in družbeni razcvet pred razpadom habsburške monarhije, bila preganjana s strani italijanske države v svojem političnem in institucionalnem pojavljanju. Obenem pa je bila odzivna in sposobna izraziti razprostranjene oblike upora do fašistične oblasti in nacistične okupacije; kljub konfliktnemu političnemu izražanju je bila široko antifašistična. Knjiga pripoveduje o razlogih protiitalijanskega vzdušja, opisuje politično in človeško zaledje načrta jugoslovanske priključitve Julijske krajine, ki je bil prepogosto pojasnjen kot načrt titovske in komunistične prevlade.