Marjanca Scheicher: Med Slovenci je še kar nekaj "omejenih"

Med novostmi založbe Učila International je tudi knjiga Kešpička avtorice Marjance Scheicher, sicer novinarke revije Nova in pomočnice urednice revije Lea ter avtorice lani izdane sočne biografije o Damjanu Murku. Čeprav je Scheicherjeva absolventka slovenistike in hispanistike, govori tri tuje jezike in zna latinsko, ne nazadnje pa je tudi žena in mati, jo zunaj sveta tračev le malokdo jemlje resno v vlogi pisateljice. Sama se na kritike ne ozira in pravi, da lepa ni le literatura, ki je splošno uveljavljena kot taka, in trdi, da ljudje s predsodki izkazujejo le svojo ozkoglednost.

V knjigi Kešpička, ki ji težko rečemo roman, Scheicherjeva popisuje dogodivščine ženske z najtežjim poklicem na svetu. Ne, to ni prostitucija ali cepljenje atomov, temveč "poklic" kešpičke. Knjiga je izšla kot žepnica v nakladi 2000 izvodov in se ji že obeta ponatis, polovico naklade je na primer odkupil Petrol za prodajo v svojih trgovinah.

Trač revija v knjižni obliki Avtorica je knjigo predstavila v sveže odprti kavarni Nebotičnik, udeležil pa se je je pester nabor slovenskih estradnikov, od pevca Wernerja in "najbolj izobraženega slovenskega pijanca" Arturja Šterna do novinarke (in Arturjeve sokmetovalke) Alenke Sivka in celo Zmaga Jelinčiča. Manjkal ni niti Damjan Murko in cvet znanih obrazov, ki se (z izjemo Sivke) redno pojavlja v najrumenejši od rumenih revij, je bil popoln. Občinstvo je bilo pravzaprav dogodku in knjigi primerno, saj prvi kritiki 190 strani dolge knjige, ki se jo na dušek prebere tudi s pomočjo velikih črk, pravijo, da gre le za razširjeno različico Nove brez konkretnih imen. Tem se je Scheicherjeva izogibala načrtno, saj si ni želela nakopati kakšne tožbe, čeprav naj bi bila vsa zgodba povsem izmišljena.

Za vašo knjigo je treba odšteti 10,90 evra. Se vam to zdi primerna cena in kako ocenjujete siceršnje cene knjig v Sloveniji?

Kešpička ima po mojem mnenju glede na vsebino in dolžino teksta dovolj visoko ceno. Žepne izdaje so po mojem mnenju dostopne vsakemu, Učila ima tudi akcijo 3 za 2, torej vzameš tri knjige, plačaš dve. So pa nekatere knjige zelo predrage, predvsem otroške slikanice. Slikanica z 20 stranmi ne more stati 30 evrov!

Koliko časa je nastajala knjiga Kešpička? Načrtujete nadaljevanje?

Kešpičko sem pisala približno en mesec, potem sem jo en mesec še popravljala, spreminjala ... Tako da je končni rezultat čista fikcija. Nadaljevanje pa sledi, če se bom tako dogovorila z založbo Učila in če bomo videli, da je prva Kešpička naletela na izjemen odziv.

Kakšna je pravzaprav razlika med kešpičko in prostitutko?

Hm ... Pri prostitutki že vnaprej poznaš ceno. In prostitutka naj bi bila le za eno noč. (smeh)

Čeprav ste absolventka slovenščine in španščine, znate tri tuje jezike, za nameček pa še latinsko, se z delom pri reviji Nova, biografijo Damjana Murka in romanom Kešpička nedvomno srečujete z veliko predsodki. Kako se spopadate s kritiki?

Zavedam se, da je med slovensko mladino in tudi starejšimi še kar nekaj "omejenih", ki mislijo, da je lepo le tisto, kar vedo (so jih naučili v šoli), da so napisali Prešeren, Cankar, Murn, Kette in preostali slovenski klasiki. Vendar so tudi oni pisali še mnogo več kot pa le Zdravljico, Skodelico kave in drugo. Ivana Cankarja je na primer precej oviral Fran Govekar, pa čeprav danes za Cankarja vedo vsi, za Govekarja pa le redki. Mene kritike ne prizadenejo, edino, kar se mi je zdelo zelo za malo, je bilo, ko me je nekdo na promociji Kešpičke vprašal, ali sem prepisovala z interneta. Še nikoli v življenju nisem od nikogar nič prepisala, razen če sem koga citirala – in to tudi priznala ob svojem članku. Sama pa nimam nobenih predsodkov. Tisti, ki jih imajo, se mi smilijo, ker s tem kažejo na to, da so ozkogledi.

Ste novinarka in poročate o znanih ljudeh, a hkrati kot avtorica dveh knjig, tesno povezanih s slovensko estrado, tudi sami prestopate na zvezdniško stran – pišete o zvezdnikih in ste (v slovenskih merilih) nekako tudi sama zvezdnica. Se kdaj srečujete s konfliktom interesov, kako se spoprijemate s prepoznavnostjo?

Moji interesi so znani: sem novinarka Nove in namestnica urednice revije Lea. To je moja služba, s tem si služim denar in to je moja prioriteta, šele nato knjige in vse drugo. Svoje delo opravljam vestno, zbiram informacije ... In poskušam ločiti odnos novinarka – estradnik. Velikokrat tudi izvem kakšno informacijo, ki jo kakšen estradnik zaupa samo meni osebno. Dokler ne dobimo fotodokazov, sem tiho, če pa na uredništvo dobimo slike paparacev, da na primer nekdo skače čez plot, potem to seveda objavimo. Glede prepoznavnosti pa: najprej sploh nisem bila pozorna na to, da me nekdo fotografira s telefonom, zdaj sem bolj. Zanimivo je, da grem na primer na kavo, pa me slikajo s telefoni, od tega, da "ciljajo" v obraz, do tega, da fotografirajo moj tatu nad ritko. Prepoznavnost mi za zdaj godi, saj do danes nisem imela še nobene negativne izkušnje.