Ponedeljek,
3. 8. 2009,
16.32

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 3. 8. 2009, 16.32

7 let, 1 mesec

Ljubimec lady Chatterley

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Spolnost med lady Chatterley in lovskim čuvajem v razvpitem romanu, ki je nekje še vedno prepovedan, vsekakor igra zelo pomembno vlogo, ampak nikakor ne moremo reči, da gre za kar koli pohujšljivega.

Avtor: David Herbert Lawrence Prevod: Uroš Kalčič Založba: Mladinska knjiga, 2009 Cena: 27,95 €

Constance »Connie« Chatterley, hči priznanega slikarja in socialistke, ki je bila deležna izjemno svobodomiselne vzgoje, se je zapletla v ljubezenski trikotnik. Na eni strani jo je nase priklepal od pasu navzdol hromi mož sir Clifford, ki je verjel predvsem v njuno duhovno povezanost, saj se mu je spolnost – tudi zaradi položaja, v katerega ga je spravila prva svetovna vojna – zdela nekaj povsem odvečnega. Na drugi strani pa je bil moški, ki je Connie pokazal, da je spolnost nekaj najlepšega in najmočnejšega, kar lahko moški in ženska dosežeta in doživita v medsebojnem odnosu, če se le predata drug drugemu. Oliver Mellors, ki je v kolibi sredi gozda živel samotno in osamljeno življenje ter si služil denar kot lovski čuvaj sira Clifforda, je s svojo spolnostjo Connie vso prevzel, jo napolnil z nežnostjo in tudi z življenjem, kar je tako zelo spremenilo njen odnos do sveta. Končno se je osvobodila svoje determiniranosti z družbenim slojem, ki mu je pripadala. S pomočjo lovskega čuvaja se je končno osvobodila tudi svojega mnenja, da je spolnost nekaj nepotrebnega, neka nuja, ki največkrat služi temu, da so moški potešeni in so tako veliko boljši sogovorniki v raznih neskončno dolgih pogovorih o svetu.

Connie se je s spolnostjo prvič srečala kot najstnica, ko se je šolala v nemškem Dresdnu. V spolnost se je z nekaterimi fanti, ki jih je imela rada predvsem zato, ker je z njimi lahko razpravljala o raznih filozofskih temah, spustila samo zaradi njihovega stalnega prigovarjanja. Vedela je, da jo bodo nekaj časa pustili pri miru in se bo z njimi lahko spet samo pogovarjala, če bo šla z njimi med rjuhe.

Ko se je Connie vrnila nazaj v Anglijo, se je poročila s Cliffordom, ki je bil aristokratskega rodu. Žal je moral Clifford, ki ga je imela Connie rada predvsem zaradi tega, ker sta se oba strinjala, da je spolnost v primerjavi z duhovno vezjo, ki se vzpostavi med moškim in žensko, nekaj manjvrednega, oditi na fronto. Iz vojne se je vrnil hrom od pasu navzdol. Connie je tako morala skrbeti za moža na vozičku, ki je postajal vedno bolj zaverovan vase. Vsi, ki so živeli v graščini Wragby, ki jo je lady Chatterley sčasoma tako zelo zasovražila, so se morali ukvarjati s sirom Cliffordom. Moževa zaverovanost vase in želja, da bi vsi delali vse samo zato, da bi mu ugodili, je Connie začelo še močneje oddaljevati od Clifforda. Ko je v deželo prišla še temačna zima, je počasi začela izgubljati tudi samo sebe. Vse bolj je pogrešala tudi nežnost, ki si jo mož in žena izkazujeta z dotiki. Clifford ni bil nikoli »topel, kakor je moški lahko topel z žensko, kakor je znal biti še Conniejin oče z njo, s toplino moškega, ki sicer gleda in misli predvsem nase, vendar more s trohico svojega moškega žara vseeno osrečiti žensko« (78). Zato si je v dramatiku Michaelisu, ki ga je njen mož tako zelo sovražil, našla ljubimca. Naj si poišče ljubimca sta ji svetovala tudi starejša sestra Hilda in oče, ko sta videla, kako Connie vse bolj hira. Vendar je zelo hitro ugotovila, da je Michaelis zelo slab ljubimec. Mislil je samo na svoj vrhunec, ki ga je dosegel v rekordno hitrem času. Zato si je nepotešena Connie do svojega vrhunca vedno pomagala sama. To je Michaelisa jezilo in ko ji je nekoč očital, zakaj se nikoli ne potrudi, da bi vrhunec dosegla skupaj z njim, je Connie prekinila ljubezenska srečanja.

Na pomlad se je z naravo začela prebujati tudi lady Chatterley. V gozdu je spoznala moževega lovskega čuvaja. Že prvi pogled, ki si ga je izmenjala z Oliverjem Mellorsom, je v njej zbudil neko nedoločljivo čustvo. Še večji vtis pa je nanjo naredil pogled na Mellorsa, ko ga je opazovala pri umivanju pred njegovo kolibo, ko jo je tja z nekim sporočilom za čuvaja poslal Clifford. Connie je začela vse pogosteje zahajati h kolibi, kjer je Mellors redil fazane. In nekega dne se je zgodilo. Solze, ki so Connie stopile v oči, ko je v roko prijela malega fazana, so razburile Mellorsa. Ni se mogel več upirati svojim željam in čustvom in si je Connie vzel. Medtem ko je on opravljal svoje, je ona ležala na tleh in čakala na konec. Kljub temu nekoliko čudnemu fuku, kakor je Mellors poimenoval spolni odnos, se je v Connie prebudilo nekaj novega in vedno znova se je vračala k lovskemu čuvaju, na katerega je vse bolj navezana. Ko pa jima je kmalu uspelo, da sta vrhunec dosegla istočasno, ga ni več želela izpustiti.

Na Kitajskem je roman še vedno prepovedan Roman Ljubimec lady Chatterley je v družbi dvignil veliko prahu. V njem so vsi videli samo opise spolnosti, zato je bilo v Angliji izdajanje knjige prepovedano vse do leta 1960. Ravno tako je bila knjiga prepovedana tudi v Ameriki in Avstraliji. Kitajci pa je še vedno ne smejo izdajati.

Spolnost v romanu vsekakor igra zelo pomembno vlogo, vendar pa nikakor ne moremo reči, da gre za kar koli pohujšljivega. Spolnost oziroma odnos do spolnosti je tisto, kar si je Lawrece izbral, da bi opisal družbo, v kateri je živel.

Religiozni obred, s katerim človek lahko postane eno z bogom V spremni besedi k novemu slovenskemu prevodu romana Ljubimec lady Chatterley, kjer so objavljeni tudi nekateri prej izpuščeni deli, je Mojca Krevel med drugim napisala tudi kaj je D. H. Lawrencu pomenila prava spolnost. »Gre za temelj ljubečega odnosa med moških in žensko, za ultimativno povezavo telesa in duha, religiozni obred, s katerim človek lahko postane eno z bogom in ustvari novo življenje. Spolnost je ključ do nežnosti in zaupanja, ki je pogoj za vzpostavitev pristnih, celostnih odnosov z ljubljenimi. Je simbol predkartezijanske povezanosti telesa in duha kot bistva človekovega obstoja in primata v naravi … Obujanje čutnosti je edina rešitev za posameznika, ki sta tehnološki razvoj in družba, ki jo je vzpostavil, oropala vsega, kar je v njem pristno in naravno« (359).

Sin rudarja in učiteljice David Herbert Lawrence (1885-1930) se je rodil rudarju in učiteljici, ki sta se stalno prepirala. Njegova mati, ki je pripadala višjemu družbenemu sloju, kot njegov oče, se je vedno znova znašala nad možem, da samo pijančuje in zanemarja družino. Materin odnos do očeta so prevzeli tudi otroci. Bert, kot so pisatelja klicali domači, je po tem, ko je skoraj umrl zaradi dvojne pljučnice, postal še toliko bolj navezan na mamo, ki ga je priklepala nase.

Bertovo ljubezensko življenje je bilo zelo razburkano. Kar nekaj prijateljic je zavrnilo njegovo željo po spolnosti. Kasneje je imel nekaj ljubezenskih razmerij, a so se vsa končala kaj klavrno. Na koncu se je zaljubil v ženo svojega profesorja in z njo ostal celo življenje. Kljub zakonu s Friedo, ki je vedno znova prinašal vzpone in padce, sta vztrajala skupaj. Ločila se nista niti zaradi dejstva, da sta oba imela več ljubimcev. Za Lawrencea se celo domneva, da se je imel nekaj intimnih odnosov tudi z nekaterimi moškimi. Veliko svojih prepričanj predvsem o angleški družbi in spolnosti je opisal tudi v lovskem čuvaju Mellorsu, ki se mu je prepustila lady Chatterley.