Kronika pozabljanja, spominjanja in konca

Avtor: Sebastijan Pregelj Založba: Goga Cena: 24,90 evra

Življenja tistih, ki si to lahko privoščijo, se končuje v domovih za starejše občane, kjer se prebivalci in prebivalke na različne načine spoprijemajo z minevanjem in obračuni svojih življenj. Pregljev glavni junak je pred kratkim dopolnil osemdeset let, v dom je prišel sam, ko je čutil, da je za to čas. Dom si plačuje s pomočjo najemnine, ki jo prejema ob oddajanju svojega stanovanja, dovolj ima tudi za odvetnika. Udobno življenje pa ni zagotovilo za mir, saj se osemdesetletniku po prvotno urejenem življenju s smrtjo soseda začnejo dogajati stvari, ki motijo njegov vsakodnevni mir.

V sosednje stanovanje se vseli Konstanca, za katero se zdi, da sanjata iste stvari, a kaj se zares dogaja in kaj ne, kmalu postane nejasno in hkrati manj pomembno. Da se spomin in dojemanje sveta začneta kriviti, skupaj z junakom dojemamo postopoma, ko liki, za katere smo prepričani, da so resnični, v očeh drugih ne obstajajo in ko obstoj ljudi, za katere smo prepričani, da so plod osemdesetletnikove domišljije, dobijo potrditev teh istih ljudi. Udobno čakanje na konec se začne zapletati in odvijati v nepričakovane smeri, vse pa so usmerjene k upravičevanju prostora, ki ga zavzemamo na Zemlji.

Pregelj v Kroniki pozabljanja spretno plete scenarije mogočega in nemogočega. Čeprav roman sprva nekoliko duši dejstvo, da je delovanje glavnega junaka omejeno na zajtrk v skupnem prostoru in samevanje v stanovanju, kjer doseg njegovega pogleda in razmišljanja sega le do tam, kamor vidi skozi okno, s pomočjo možganov, ki jih odločilno zaznamuje demenca, dobimo vsaj vpogled v misli aktivnega junaka, ki si prizadeva, da bi pomagal tistim, ki nimajo, na stara leta pa spet najde tudi ljubezen in spolno slo.

Kronika pozabljanja se dotika končnosti našega bivanja, pod vprašaj pa postavlja tudi udobje zahodnega sveta, ki si lahko privošči, da umira v miru.