"Ko stvar enkrat postane smet, iz nje naredimo glamurozen izdelek"

Tri posameznice, vsaka s svojimi pogledi na življenje, a enim odnosom do smeti – glamuroznim –, se predstavljajo same. Na vprašanje, kako ravnati z odpadki, še korak pred tem pa, kako čim manj smetiti, odgovarjajo ustvarjalno, v obliki delavnic pa tudi izobraževalno.

Kolektiv Smetumet deluje že devet let. Zdajšnja sestava, razen Maje Rijavec, ni izvorna, a ne glede na to idejo in sporočilo o svojem nastanku nadaljujejo. S projekti, izdelki in različnimi sodelovanji, s podjetji jih je vse več, še nadgrajujejo.

Spremembe v ravnanju s smetmi in v odnosu do okolja se dogajajo. Marsikdo, od posameznikov do organizacij in podjetij, je danes že zajahal val recikliranja, ponovne uporabe, predelave in popravila. Foto: Arhiv Smetumet

Od zgražanja do spremembe zavesti

Širše spremembe v ravnanju s smetmi in v razmerju do okolja se dogajajo, pravita sogovornici Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj. "V zadnjem času lahko spremljamo zelo opazne spremembe na področju ravnanja z odpadki, odnosa do smeti. V tem kontekstu se vedno spomnim izkušnje z ene od prvih delavnic Smetumet, na kateri je neka mama ponorela, ker smo z otroki predelovali stare vrečke. Bila je vsa iz sebe, češ da so polne bakterij," pripoveduje Maja Rijavec.

Podobni odzivi, čeprav blažji, so se zgodili še na nekaterih poznejših delavnicah, danes jih skorajda ni več. Osveščenost je večja. Marsikdo, od posameznikov do organizacij in podjetij, je namreč že zajahal val recikliranja, ponovne uporabe, predelave in popravila. Tako se počasi spreminja odnos ne le do odpadnega, temveč tudi do novega, ki sčasoma (lahko) postane smet. Ali pa mu je mogoče z zgoraj navedenimi trajnostnimi prijemi podaljšati življenjsko dobo oz. nadeti novo, uporabno, pa tudi estetsko vlogo.

Iz smeti lahko nastanejo lepi izdelki. Foto: Arhiv Smetumet

Rabljeno, izposojeno, odmik od potrošništva

Alenka Kreč Bricelj pravi, da je nekaj pozitivnega prispevala tudi gospodarska kriza, zaradi katere so se ljudje začeli ozirati za drugimi možnostmi in rešitvami. Tako nakup novega ni nujno prva, kaj šele edina možnost. "Uporabiš lahko rabljene stvari, lahko jih dobiš, zamenjaš, si jih izposodiš … Ugotoviš lahko tudi, da vsega, kar si si sprva želel, niti ne potrebuješ." Že na kavi s prijateljem lahko izveš, da bi nekaj, česar on ne potrebuje, prav prišlo ravno tebi," eno od trajnostnih možnosti vsakdana, ki je velikokrat lahko tako preprosta, prikazuje Maja Rijavec.

Na tak način članice kolektiva Smetumet delujejo tako profesionalno kot zasebno. Maja Modrijan si na primer oblačila ni kupila že od leta 2001, saj nosi rabljena ali pa si jih sešije. Maja Rijavec si je iz pokvarjenega dežnika naredila vrečko za nakupovanje – tako se je začelo in od takrat se le nadaljuje. Alenka Kreč Bricelj pa pravi, da sta si z možem pred kratkim praktično v celoti z rabljenim pohištvom opremila stanovanje. In "lahko rečem, da so ti kosi boljši, kot bi bili novi, ki bi si jih s svojimi dohodki lahko kupila".

Namenska pokvarljivost kot kriminal

Pri tem se postavi tudi vprašanje kakovosti v današnjem času narejenih (določenih) stvari, ki množično zasedajo trg. To je mogoče spremljati že v domači omari, pritrdita sogovornici, ko druga ob drugi lahko visita skoraj kot nedotaknjena več kot 30 let stara obleka, ob njej pa le trikrat oprana in razvlečena majica ali jopica. Ali če pomislimo na kakšno tehnično napravo, ki ima le nekajletni rok delovanja, kar je veliko krajše od naprav izpred desetletij na primer. V kolektivu Smetumet prisegajo na odgovorne rešitve za ponovno vključevanje smeti v obtok, s čimer lahko zmanjšujemo odpadke. Ravnanje posameznikov je tako del rešitve. Foto: Arhiv Smetumet

"Danes je vse narejeno za hitro potrošnjo. Po eni strani z namenom, da stvari čim prej pridejo do uporabnika, zaradi česar se z zniževanjem stroškov slabša kakovost. Po drugi strani, pa da hitreje trošimo. Ni skrivnost, da je to namerno. Namenska pokvarljivost je nekaj, o čemer se že jasno in glasno govori, vendar me čudi, da je to še vedno dopustno dejstvo. Veselim se dneva, ko bo to prepoznano kot kriminal, ki ga velike korporacije izvajajo nad okoljem in ljudmi," je kritična Maja Rijavec.

Alenka Kreč Bricelj izpostavi še podatek iz ameriške raziskave, v kateri se je izkazalo, da nekateri ljudje menijo, da je oblačilo po tem, ko ga oblečejo trikrat, že staro. Po drugi strani se je mogoče obrniti k Danski, izpostavita sogovornici, kjer naj bi v kratkem sprejeli predpis, da bodo popravljene, reciklirane in obnovljene stvari neobdavčene, zato bodo lahko interes za drugačno delovanje videla tudi podjetja. To so majhne zmage, ki se povezujejo v večji preboj. 

Od smeti do vrečke, torbe, zvezka ... Foto: Arhiv Smetumet

Od posameznega h globalnemu

V Smetumet so lani predelali kar nekaj kvadratnih metrov odpadnih materialov, med njimi tudi stare vezalke, ponjave, jajčne škatle in drugo. Foto: Arhiv Smetumet Vrednotenje se torej počasi spreminja tako na ravni posameznikov kot do določene mere na sistemski ravni, se lahko vrnemo k izhodiščnim ugotovitvam sogovornic. "Z delovanji na več področjih, tako posameznikov kot organizacij, smo že dosegli določene spremembe, čeprav te niso tako hitre, kot bi si želela. Zdaj smo na stopnji, da ljudje na tem področju že marsikaj razumejo in vidijo. Zavedajo se, da je preveč odpadkov in da moramo nekaj v zvezi s tem spremeniti. Ozaveščanje in sprememba vrednot je tek na dolge proge," meni Maja Rijavec.

Na delavnicah Smetumet jim tako ni treba več govoriti o ločevanju in pomenu zmanjševanja odpadkov – to je že bolj ali manj prešlo v zavest. Pred kolektivom je zdaj naslednji izziv: prehod iz mikrosituacij na makro sliko. Torej soočanje, ki sega onkraj lokalno omejenega in odpira vprašanja, kako s svojim načinom življenja in s svojimi odpadki vplivamo globalno, ne le na domačem dvorišču.

Preberite še:

- Ljubljana: ni vsako zelenje dobro za okolje

- Odgovorni turizem: glede na porabo bi potrebovali planet in pol

Vsako dejanje v smeri trajnosti je dobro

Delavnice kot oblika izobraževanja. Foto: Arhiv Smetumet Odgovor na to, kako se tega lotiti, je zavedanje in znanje, ki nam pomaga, da "sprejemamo boljše in drugačne odločitve. Izobraziti se je treba in pogledati, kako nekaj, kar delamo v Evropi, vpliva na nekoga v Afriki," pojasnjuje Alenka Kreč Bricelj. Obenem obe dodajata, da pri spodbujanju k bolj odgovornemu ravnanju do okolja in družbe odgovor ni v moraliziranju ali purizmu.    

"Včasih so lahko dobronamerna sporočila, kot na primer ta, da naj ohranimo naravo in skrbimo za okolje, tudi obremenjujoča, ker sporočajo, da posameznik težko naredi dovolj. To ga obremeni in si zato raje zakrije oči. Vendar ni res, da je treba vse narediti naenkrat," pravita sogovornici.

Dovolj je, kar lahko naredimo v določenem trenutku, ko bomo teg sposobni, pa bomo naredili še nekoliko več. Sporočilo kolektiva je zato še: ker smo si različni in imamo različne zmožnosti, moramo narediti toliko, kot lahko. Veliko povezanih posameznikov pa že lahko doseže določene spremembe.

Od torbe do zvezka

Med izdelki Smetumet je nekaj stalnic, na primer torbe in zvezki, nekateri pa nastanejo po spletu okoliščin, v tem primeru odpadnega materiala, ki je na voljo.

Vir tega so posamezniki, organizacije in podjetja. Z nekaterimi so sodelovale tudi pri načrtovanju bolj trajnostnega delovanja. Spremljale so na primer uporabo in delo z materiali ter ravnanje s smetmi in svetovale so, kako bi lahko zmanjšali odpadke, kako bi jih lahko uporabili, jih na primer predelali v poslovna darila.