Katalena Svetlane Makarovič tudi v knjižni obliki

Pripovedko o razvajeni Kataleni, ki zbeži z razbojnikom Črnim Vogrinom in kasneje to bridko obžaluje, si po avtoričinih besedah lahko interpretira vsak po svoje, feministke, možje, ki vsake toliko izgubijo živce, ali sanjava dekleta, ki čakajo na princa. Slovanska ljudska balada Kata, Katalena izvira z etničnega področja Porabja in Prekmurja ter ponazarja stik tamkaj živečih slovenskih kmetov z madžarskimi Romi, ki jih v zgodbi zastopa Črni Vogrin. V madžarskem jeziku je pri Alephu izšla zgodba Mesečinska struna, ki v slovenščini obstaja le v antologiji Svetlanine pravljice, izdani pri založbi Miš. Urednik založbe Aleph Brane Mozetič je pojasnil, da želi omenjena založba Miš uveljavljati avtorsko pravico izdaje pravljice v slovenščini, zato bodo na samostojno slovensko različico pri Aleph čakali še tri leta. V pravljici je Makarovičeva izrazila svojo ljubezen do glasbe in ciganskih glasbenikov. Knjiga je opremljena s črno-belimi ilustracijami Nejca Smodiše, ki je bil oseben izbor Makarovičeve.

Sloviti duet porednih fantkov Maxa in Moritza je nemški avtor Wilhelm Busch prvič izdal leta 1865, njuna slovenska dvojnika Picko in Packo pa sta v prepesnitvi Makarovičeve prvič izšla v 80-ih letih minulega stoletja. Tudi ta ponatis navihane pesnitve, polne črnega humorja, je opremljen z Buschevimi ilustracijami, ki veljajo za predhodnice stripov.

Izšli tudi dve pesniški zbirki Založba Aleph je izdala še dve pesniški zbirki, Rezi v zlatem Gašperja Maleja in Izbrisano mesto Iztoka Osojnika. Primorski pesnik Malej je delo ustvaril v sedmih ciklih. Tok dogodkov, ki je privedel do pesniške zbirke, in vse, kar se je v šestih letih ustvarjanja Rezov v zlatem zgodilo Maleju, ponazarja grafično oblikovana zlata naslovnica, delo Irene Gubec. Malej je na novinarski konferenci napovedal še multimedijski avtorski projekt z naslovom Biti svoj lastni prevod, ki naj bi oktobra na odru združil literarne medije poezije, prevajalstva in pisateljstva, v katerih se udejstvuje tudi sam.

Osojnikovo Izbrisano mesto je delo angažiranega pesnika, ki deluje iz središča družbe in kritično opazuje ter opozarja vse okrog sebe. Biti pesnik vsestranskemu umetniku Osojniku pomeni ustvarjalen in prožen način bivanja. Zato je človek Izbrisanega mesta angažiran in si ne zatiska oči. Osojnik je dejal, da je ravno visoka poezija tista, ki ne izključuje vsakodnevnega družbenega dogajanja in problematike, temveč nanjo opozarja na nevsiljiv, a vendar opazen način.

Življenje umetnika ne more biti veselo in udobno Makarovičeva je povzela, da življenje umetnika ne more biti veselo in udobno, ker nosi breme poslanstva. V deželi oblastnikov in slovenceljnev je to težko: "Če umetnika ne posadijo na prestol ter ga okitijo z raznimi nagradami, ga privežejo na sramotilni steber. Kakorkoli, očitki o preveliki ali premajhni pesniški angažiranosti so nepomembni, glas ljudstva in javno mnenje pa nista stvarna pojma ali pokazatelja. Šteje le glas posameznika, še bolj umetnika," je zaključila Makarovičeva: "In jaz sem umetnik, jebiga!"