Kakovostna slikanica ni kičasta in otročja

Na uvodni dan 39. knjižnega sejma, ki je danes svoja vrata odprl vsem, medtem ko so včeraj organizatorji poskrbeli za zanimiva predavanja in delavnice, namenjene strokovni javnosti, sta v Klubu Cankarjevega doma potekala seminar in simpozij z naslovom Kakovostna slikanica. Šlo je za sklepni del celoletnega dela mentorjev, knjižničarjev, učiteljev in vzgojiteljev, ki pod vodstvom Društva Bralna značka Slovenije ter revije Otrok in knjiga znanje pridobivajo tudi na regijskih seminarjih.

Kako prepoznamo kakovostno slikanico? Temo kakovostna slikanica so izbrali prav pedagoški delavci ob koncu lanskega izobraževalnega cikla, prvi pa je na simpoziju spregovoril redni profesor dr. Igor Saksida, ki se je v svojem referatu spraševal, po katerih kriterijih je mogoče prepoznati kakovostno slikanico in kako razvijati njeno recepcijo med otroki (bodisi v vrtcu bodici v prvem triletju osnovne šole).

Profesor Saksida je poudaril še, da odrasli nikakor ne smemo podcenjevati otrok ter zanje izbirati (le) otročjih in kičastih slikanic, polnih interaktivnih, bleščečih in lesketajočih se podrobnosti.

Poetika v slikanicah: preplet besedila in ilustracije Profesorici doktorici Dragica Haramija in Janja Batič sta predstavili nekatere glavne poudarke pravkar izdane monografije Poetika v slikanicah, kjer analizirata součinkovanje ilustracij in besedila ter njunih sporočil v različnih slovenskih slikanicah. Poudarili sta, da slikanica povezuje dve področji umetnosti ter je pogosto tudi prvi stik otroka z literaturo in likovno umetnostjo. Mentorji oziroma profesionalni posredniki besedila morajo tako poznati oba koda branja.

Batičeva je poudarila, da ilustrator z likovnim jezikom pripoveduje zgodbo – prav tako kot avtor besedila –, z ilustracijo pa prikaže prostor dogajanja, medsebojne odnose, odnos med prostorom in figuro, čustva … Pomembno je tudi oblikovanje parabesedila, to so naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica, ki lahko mladega sprejemnika besedila že uvedejo v zgodbo.

Kdo slikanici določi ilustratorja? Nadvse zanimiva je bila tudi okrogla miza, na kateri so spregovorili tako predstavniki založb kot pisatelji in ilustratorji. Na njej so se zbrali: urednika založbe Mladinska knjiga Andrej Ilc in Irena Matko Lukan ter likovni urednik pri tej založbi Pavle Učakar, predstavnici založbe Miš Irena Miš Svoljšak in Gaja Kos, pravljičar Robert Kareži, pisatelja Neli Kodrič Filipić in Peter Svetina ter ilustratorji (ter avtorji) Lila Prap, Alenka Sottler, Izar Lunaček in Damijan Stepančič.

Kako nastane slikanica, kako uredniki prepoznajo tiste prave, ki so vredne objave, kako poteka izbor ilustratorja določene slikanice, kako na svoje sodelovanje gledajo pisci in likovniki … Gostje so z obilico smeha odgovarjali na ta in še mnoga druga vprašanja. Kot zanimivost naj povemo, da v Sloveniji letno izide skoraj tisoč slikanic, res kakovostnih pa je morda le peščica.

Na simpoziju so spregovorili še drugi gostje. Urednica revije Otrok in knjiga Darka Tancer-Kajnih je predstavila obsežno bibliografijo te revije, posvečene otroški literaturi, Senja Požar pa tradicijo ter poslanstvo otroških in šolskih revij založbe Mladinska knjiga (od Cicidoja do Gee). O knjižnem sejmu je spregovoril njegov direktor Zdravko Kafol, Tilka Jamnik pa je duhovito in doživeto predstavila svoj izbor naj slikanic letošnje sezone ter ob vsaki ponudila nekaj drobcev in motivacije za branje z otroki.