Jesenska bera založbe Miš: Od slikanice do romana

Marjolijn Hof: Mama številka nič Knjiga Mama številka nič prispeva k razumevanju doživljanja vseh udeleženih v posvojiteljski družini, še posebej otroka, ki se v najstniških letih sooča z vprašanji osebne identitete in se odpravlja na pot iskanja svojega biološkega izvora. Ta pot se običajno začne v njegovi glavi in se dotakne njegovega srca. Naenkrat se zave, da ima dve mami, eno, ki mu je dala življenje in drugo, ki ga je učila živeti, so o knjigi zapisali na založbi. Knjiga, ki je namenjena otrokom od osmega do dvanajstega leta, je na Nizozemskem izšla lani. V slovenščino jo je prevedla Katjuša Ručigaj. Spremno besedo o tem, ali je za posvojence pomembno spoznati biološko mamo ali ne, je napisala strokovnjakinja za posvojitve Nataša Branko.

Marjolijn Hof piše pesmi, kratke zgodbe, gledališke igre, predvsem pa knjige za otoke in mladino. Že njena prva mladinska knjiga Majhna možnost je zbudila pozornost in bila večkrat nagrajena. Knjiga je bila prevedena v deset jezikov tudi slovenskega.

Barbara Hanuš: O Jakobu in muci

Barbara Hanuš je pod skupnim naslovom O Jakobu in muci napisala tri besedila. Prvo, podnaslovljeno Rojstni dan, je v jesenskem paketu izšlo pri založbi Miš. Slikanica, ki je primerna za prvo bralno obdobje, je izšla v dveh različicah. V prvi je besedilo prevedeno v jezike manjšin - italijanščino, madžarščino in nemščino, v drugi pa v jezike priseljencev - hrvaščino, makedonščino in romščino.

Knjiga je namenjena bralcem začetnikom, tudi tistim z bralnimi težavami, saj je s tehničnega vidika postavljena v skladu s potrebami otrok z disleksijo. Bogatijo jo ilustracije Ane Zavadlav.

Tim Winton: Vdih

Vdih Tima Wintona je roman o mladosti, namenjen mladini in predvsem odraslim. Knjiga pripoveduje mnogo zgodb: o tem, kako lahko ljudje, posamezniki oblikujejo sočloveka, kako so katalizator dobrih in slabih spominov na preteklost, kakšno vlogo igrajo v življenju lastne odločitve in kakšno odločitve drugih. Prevod je delo Jureta Potokarja.

Tim Winton, eden najbolj znanih sodobnih avstralskih prozaistov, je prvi roman izdal pri dvajsetih. Piše tudi za mlade, med njegovimi deli za odrasle pa velja omeniti Jezdece in Hišo na ulici oblakov.

Kazumi Jumoto: Nepričakovan konec poletja

Prvenec Kazumi Jumoto z naslovom Nepričakovan konec poletja je več kot le poletna zgodba treh radovednih najstnikov. Čeprav je rdeča nit spoznanje smrti, za katero si najstniki želijo, da bi jo lahko videli na lastne oči, pa se hkrati v knjigi prepleta toliko različnih tem, da se osrednji povod sčasoma zabriše. Avtorica je za knjigo prejela več nagrad, po njej sta nastala tudi istoimenska gledališka drama in film. Nepričakovan konec poletja je v slovenščino prevedla Nina Golob.