Sreda, 14. 5. 2008, 14.10
7 let, 1 mesec
Jakubianova hiša
Avtor: Alaa Al Aswany Izdala: *cf., zbirka Kajf Cena: 14,50 €
V evropskem prostoru je prevedenih dokaj malo del iz arabskega sveta; ena izmed poglavitnih težav naj bi bila prevajanje, saj se arabski jezik precej razlikuje med govorno in pisno obliko in je zaradi številnih vplivov razcepljen na številne podjezike. Delo je dragocen prispevek k spoznavanju pristne egipčanske kulture, ki jo v literarnih delih, prevedenih v slovenščino, pri nas lahko odkrivamo le še v romanih nobelovca Naguiba Mahfouza. Aswanyev roman je poleg njegovega drugega dela Chicago najbolje prodajan arabski roman vseh časov. Avtor je bil večkrat obsojen, da blati ugled Egipta v tujini, vendar med svojimi bralci uživa izjemno podporo.
Zgodba romanopiščevega prvenca analizira življenje v Kairu po nemirnem letu 1952, ko je politična, gospodarska in družbena kriza Egipta dosegla vrhunec. Zaradi nasprotovanja tuji prevladi so se okrepila nacionalistična gibanja in kralj Faruk je moral po državnem udaru v izgnanstvo. Jakubianova hiša, ki jo je 1934 leta zgradil bogataš Hagup Jakubian, postane Egipt v malem. Spreminjanje fasade in stanovalcev v nekoč najimenitnejši hiši na znameniti ulici Sulejman paša, je nemilostna prispodoba razvoja egipčanske družbe po revoluciji. Težak položaj žensk, mladih iz nižjega sloja, za katere so kljub njihovim sposobnostim vrata določenih univerz zaprta, poroke starcev z komaj polnoletnimi lepoticami, homoseksulanost, korupcija so samo nekatere izmed stalnic egiptovskega sodobnega življenja, ki se jih avtor loteva v knjigi. Kaj mora storiti mlada ženska, če želi v pretežno moški egiptovski družbi obdržati službo in si zaslužiti doto? Kako se nadarjeni mladenič, ki je želel na policijsko akademijo, kar torej pomeni služiti državnemu aparatu, znajde na nasprotni strani, pri islamističnih skrajnežih? Zakaj se lepotica pri rosnih dvajsetih poroči s sedemdesetletnikom? Primeri zgodb nakazujejo sicer običajno usodo številnih egipčanov nižjega sloja.
Če vas zanima življenje onkraj zidov zahodne družbe, bo delo odlično popotovanje po kančku drugačnega, arabskega sveta. Najpogosteje bralci Egipt spoznavajo v delih Durellovega Aleksandrijskega kvarteta, ki pa ga egipčanski pisatelji močno obsojajo in skušajo s pomočjo svojih del, dokaz je tudi pričujoče delo, prikazati pristni Egipt. V Durellovem romanu, ki je na Zahodu izjemno vplival na predstave o Egiptu, najdete opise namišljene kozmopolitanske Aleksandrije, v kateri se srečujejo Evropejci, življenje avtohtonih prebivalcev pa za pisatelja ostaja neodkrito ali celo zamolčano. Za ljubitelje branja bo zgodba na dobrih dvestotih straneh tako prijetno kot tudi osupljivo branje, za filmofile pa novica, da je po knjižni predlogi posnet tudi film in sicer v egipčanskem jeziku.