Ivo Godnič: Včasih sem bolj sam svoj psihiater kot igralec

Lani je minilo dvajset let, odkar ste pričeli imitirati. Predvsem ste znani po upodobitvi maršala Tita? Zakaj ravno on?

Maršal Tito je s svojo karizmatično osebnostjo močno zaznamoval ne samo naš prostor, ampak je nam približal svet in nas svetu, tako da še danes, po 20 letih in več tisoč nastopih v beli maršalski uniformi, mislim, da si je zaslužil, da se mu oddolžim …

Lahko morda med sabo in podobo vodje nekdanje Jugoslavije potegnete kakšne vzporednice, se z njim poistovetite, ali gre dejansko samo za "igro" in zabavanje občinstva?

Priznam, da mi je močno zlezel pod kožo, kot se temu reče, in da je nekoč politično satiro na mojih nastopih preplavila nostalgija, saj se ljudem, ko mi uspe pričarati Titov čas, vrne spomin na čas s Titom, ko je večina še živela človeka dostojno življenje …

Ste otrok "rajnke" Jugoslavije. Kaj je za vas pomenil prehod iz države narodov v samostojno Slovenijo? Kako ste vi to doživeli?

Spominjam se zadnjih let životarjenja v skupni, jo bom imenoval "Sloboslaviji", in še danes sem prepričan, da smo velika večina komaj čakali neke nove boljše prihodnosti v novi državi. Verjetno si je malokdo takrat predstavljal, da bo politika tudi dobre stvari prejšnjega sistema uničila samo zato, ker so bile socialistične, in da bo ta ista politika sprejela tako imenovane demokratične zakone, ki bodo posameznikom skoraj legalno omogočili pokrasti in uničiti večino tistega, kar je uspelo v nekaj generacijah ustvariti našim staršem v taistem socializmu. Legalno je tudi izbrisala ali izgnala tisoče naših sodržavljanov, ki so bili še do včeraj naši bratje in sosedi in sodelavci. Tudi jaz se čutim odgovornega, saj sem jih volil, in danes, ko vidim, kje smo in kam gremo, me je sram.

Koliko vam sicer pomeni sama zgodovina? Kot pojem in kot časovno obdobje.

Ponosen sem na očeta, ki je kot eden od voditeljev prve antifašistične organizacije v Evropi TIGR in kot partizan soustvarjal zgodovino takrat, ko nas je fašizem in nacizem kot narod obsodil na smrt in prispeval k temu, da danes kot narod sploh smo …

Ste član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Kaj vam pomeni ustvarjanje v tej gledališki hiši?

V Slovenskem mladinskem gledališču sem že 22. sezono in v teh letih me vedno znova navdušuje, da iščemo nove, drugačne poti z novimi mladimi ustvarjalci in da nas po vseh teh letih še vedno vabijo na številne gledališke festivale v Latinsko Ameriko, kjer nas publika še bolj goreče in spoštljivo občuduje kot doma … pa je iz Evrope vabljenih le nekaj gledališč.

Ko se ne ukvarjate z igro, kaj so za vas tiste male radosti, ki življenje naredijo prijetnejše?

Male radosti … ko kot igralec poskušam oživiti mrtve črke na papirju in iz teh črk oživiti človeka oziroma vlogo, kot mi temu rečemo, mi je včasih prav zanimivo to psihoanalitično kopanje po sebi, svojih emocijah in med temi črkami iskati spoj vsega tega, kar potem na odru da slab ali dober končni rezultat. Ja, včasih sem res bolj psihiater samega sebe in teh črk kot igralec …

Bi svet po vašem mnenju lahko živel brez kulture? Želel bi si, da bi svet živel predvsem brez vojn in v miru, ker bi le tako nahranili lačna usta, človeštvu vrnili dostojanstvo, ki mu pripada, in kultura tisočerih oblik nato pride sama od sebe. Takrat vsak vzame tisto, kar čuti.

Katera zvrst umetnosti vas najbolj navdušuje in zakaj?

Najbolj me navdušuje plesna in glasbena umetnost, ker nima meja ne v globino ne v širino …

Katero knjigo trenutno prebirate in kakšen vtis je napravila na vas?

Trenutno berem tri knjige, in sicer zgodovinarja Pirjevca fojbe, roman Plesalec, ki opisuje življenje baletnika Rudolfa Nurejeva, in roman izbranih del Zorka Jelinčiča Živim v besedi.

Kateri glasbeni album ste si nazadnje kupili, presneli ali dobili v dar?

Moj mlajši kolega Šef mi je presnel odlično kubansko salso.

Ali raje zahajate v kinematografe ali raje obiščete gledališke hrame?

Tako dober film kot dobro predstavo z veseljem pogledam, res pa da me film po navadi prej odnese v črno luknjo.

Kateri film ali predstavo bi priporočili bralcem portala Planet Siol.net?

Predstavo v SNG Trst z naslovom Atentat v Kobaridu in Pohujšanje v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja, s katero bomo čez nekaj dni na Tednu slovenske drame v Kranju.

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj?

Omenil bi predvsem tuje igralce: Ingrid Bergman, Marlon Brando, Mira Stupica, Joco Turk … Tega je veliko, inspiracije prav tako.