Inga Ulokina: Sem človek, ki poskuša

Iz milijonskega Sankt Peterburga se je z družino pri 13. letih preselila v Slovenijo, ki sta jo starša, prav tako glasbenika in pedagoga, izbrala za drugi dom družine Ulokin. Pri štirih letih prvič poprijela za violino Ker sta tudi njena starša akademska glasbenika – oče Igor Ulokin je bil koncertni mojster v treh komornih orkestrih v Sankt Peterburgu –, ni čudno, da se je z violino v praksi prvič srečala že pri rosnih štirih letih, z zvoki violine pa že bistveno prej, saj se je bržkone že v materinem trebuhu okužila z glasbo. "Če živiš v glasbeni družini, začneš igrati in to je to."

"Glasbenik se mora znati prilagoditi kateremukoli okolju"

"Povezovanje klasične glasbe in drugih zvrsti je danes nujno," pravi. Poudarja, da je pravi glasbenik na splošno tisti, ki zna igrati vse, ki se zna prilagoditi kateremukoli okolju in pritegniti poslušalce k tistemu, kar dela. "Znati se mora zliti s časom in trenutkom."

Postavna glasbenica zvonkega smeha se preživlja izključno z glasbo. V zasebni glasbeni šoli poučuje violino, ocenjuje maturitetni predmet violina v državnem izpitnem centru in je menedžerka dveh otroških abonmajev, s katerima želijo otrokom približati umetnost.

Od ekonomista do politika Prepričana je, da moraš v življenju početi veliko stvari. "Ne le eno in isto. Znati moraš biti ekonomist, diplomat, menedžer in politik." In ravno v politiko jo je zaneslo pred leti na lokalnih volitvah, ko je kot šesta na listi Socialnih demokratov okusila malenkosten košček političnega sveta. "V politiko sem bila povabljena in ker sem človek, ki poskuša, sem poskusila tudi to. Obljubili so, da bom lahko povedala svoje mnenje, a sem kmalu ugotovila, da bi se z vstopom v politiko preveč opredelila."

Na vprašanje, ali danes čuti olajšanje, ker ni aktivno vpletena v politične sfere, odgovarja: "Odvisno. Vsak sicer misli, da bo lahko na oblasti nekaj spremenil, a dejstvo je, da ne moreš storiti kaj dosti. Izkušnja je bila zanimiva, javno sem povedala, da je kultura pomembna, da je Celje pomembno mesto, in to je to."

Prva nagrada na tekmovanju mladih talentov Čeprav o preteklih glasbenih uspehih ne želi razpredati na dolgo in široko, pa je treba izpostaviti, da je Inga Ulokina že pri 11. letih zmagala na tekmovanju mladih talentov na VI. Festivalu sodobne glasbe v Sankt Peterburgu in je dobitnica več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Študirala je v Zagrebu, Linzu, Kölnu, koncertirala po vsej Evropi in na Kitajskem. Kot pravi, je nomadski slog življenja nekaj povsem običajnega za nekega ustvarjalca. "Naše življenje ni nikoli začrtano in ni predvidljivo. Tudi če si zastaviš karierno pot, ta ni trdno določena, saj te vedno privlačijo nova raziskovanja. Tradicionalne glasbene šole in orkester so lahko le delček življenja ustvarjalca."

Planetarni gongi – nov način zdravljenja Ukvarja se tudi z improvizacijo, sodelovala je pri projektu igranja na gonge, ki ponujajo nov način zdravljenja. "K projektu me je povabila Tjaša Cepeš in to je bil zame pravi izlet v neznano," pojasnjuje in dodaja: "Pri meni je šlo za nek način zdravljenja, ko sem se po neprestanem kariernem ′laufu′ lahko na ta način malce odklopila," pravi violinistka, ki je težave z vratom, ki so jo pestile pred leti, rešila z jogo in telovadnimi vajami.

Od Bacha do Lady Gaga: InQuartet

Nove poti se ji odpirajo tudi z godalnim kvartetom InQuartet, čigar prva violina in umetniški vodja je prav Inga. Kvartet, ki na svojih nastopih občinstvo popelje na potovanje od Bacha, Beatlov, do Lady Gaga in Mozarta v eni uri, združuje štiri kreativne vrhunske glasbenike. "To so ljudje, ki zmorejo in si želijo drugačnosti." Ta se kaže tudi v sodelovanju z drugimi glasbeniki različnih zvrsti, kot je Neisha – na njenem zadnjem albumu so InQuaret posneli vsa godala, Inga pa je sodelovala tudi pri snemanju najnovejšega albuma Vlada Kreslina z naslovom Drevored.

Zadovoljna je s številom nastopov ("Delamo bolj v zaprtih krogih, dvakrat smo nastopali tudi na sprejemu predsednik Türka.") in ne skriva, da je mogoče, "če delaš več stvari", od glasbe normalno živeti. Opozarja, da je danes nujno, da se glasbenik spogleduje s tem, kar ljudje danes poslušajo, in ni dovolj, da se omejiš le na klasično glasbo, ki – kot pravi – ni elitistična, vendar zahteva več poglobljenosti. "Ustvarjalec mora delovati široko, sicer se lahko zgodi, da ti ustvarjalni ′firbec′ zakrni."

Širina se kaže tudi v projektu peterburške glasbene Bele noči v Mariboru, ki ga InQuartet želi predstaviti v okviru programa EPK 2012, in sodelovanje na festivalu Dance Republican Open Air festival, kjer se boste 24. junija lahko prepričali, kakšno zmes skupaj tvorita klasična in elektronska glasba in povsem mogoče je, da se bo mit o neprebavljivosti klasične glasbe sesul kot hišica iz kart ...

Ko v življenju ni več vzponov in padcev, pomeni, da nisi več živ Na vprašanje, ali se kdaj nasiti neprestanega druženja z violino, odgovarja, da mora vsak človek osmisliti svoje početje. "Vsi odgovori se skrivajo v človeku in ko se nehaš spraševati, nastane težava. Ko v tvojem življenju ni več vzponov in padcev, pomeni, da živiš, a nisi več živ. Nikoli končano izpraševanje in iskanje je za človeka povsem normalno."