Petek, 7. 10. 2016, 19.21
6 let, 7 mesecev
Napoleonova mostova čez Sočo in Nadižo
Dva mostova, dve reki, eno ime
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,45
1
Napoleonova mostova – dva mostova, eno ime. Eden poteka čez Sočo, drugi čez Nadižo, oba je "postavila" zgodovina, kot arhitekturno dediščino pa ju je ohranila sedanjost.
Napoleonov most pri Kobaridu je monumentalen lok čez smaragdno Sočo, katere barva vedno znova preseneti, ko jo vidiš v živo.
Napoleonov most pri Kobaridu - most z vojaško preteklostjo
Pod kamnitim kobariškim lokom in na njem v toplih dneh leta potekajo različne vodne aktivnosti. To je njegova sedanjost, živahna pa je tudi preteklost mostu.
Od lesenega do kamnitega mostu
Ta je zdaj kamnit, prvi znani most na tem mestu pa je bil lesen, dokler ga niso leta 1616 Benečani podrli.
Njegovega naslednika, ki so ga pozneje poimenovani Napoleonov most, so zgradili leta 1750. Kamnite mostove so gradili predvsem na Primorskem in Notranjskem, saj je bil ta gradbeni material tam na voljo.
Levi in desni rečni breg most povezuje v delu, kjer je soteska najožja. Ime izvira iz zgodovine, čezenj so namreč v času Napoleonovega osvajanja korakale francoske čete.
Razstreljen v prvi svetovni vojni
Z vojsko je povezana tudi zgodovina mostu v prvi svetovni vojni, ko so ga avstrijske čete leta 1915 ob svojem umiki za seboj razstrelile.
Med obema vojnama so ga Italijani spet zgradili, najprej v leseni, nato v železni različici.
Pomembno vlogo je odigral v drugi svetovni vojni v bitki za obrambo Kobariške republike, zato sta ob njem postavljeni dve spominski tabli.
Za najstarejši ohranjeni most v Slovenji velja Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki. Mesto, nastalo na sotočju Poljanske in Selške Sore že pred več kot dva tisoč leti, je bilo odvisno od mostov. Prvotni, verjetno leseni se niso ohranili, kar ne drži za kamnite. Vsaj ne za tistega, ki je nastal v drugi polovici 14. stoletja in ki stoji še danes. Sezidati ga je dal škof Leopold.
Legenda pravi, da je škof leta 1381 jahal čez most, ko ograja še ni bila končana. S konjem vred je padel v vodo in utonil. Ko so se v začetku 18. stoletja v Škofji Loki naselili kapucini iz Kranja, je most dobil ime Kapucinski most.
Napoleonov most nad Nadižo
Zgodovina tega kamnitega stopničastega mostu nad ozkim kanjonom Nadiže pravi, da je bil zgrajen okoli leta 1812. To območje je bilo v vlogi prehoda že od rimskih časov, čez most je potekala starodavna pot iz Pradola in Robidišča naprej po Nadiži.
Kamniti stopničasti most nad Nadižo naj bi bil zgrajen okoli leta 1812. Tudi ta je svoje ime dobil zaradi francoskih osvajalskih pohodov čezenj.
Ustno izročilo pravi, da naj bi ga zgradil zidarski mojster iz vasi Čenebola v zahodni Beneški Sloveniji. Ker je gradnja mostu potekala v času osvajalskih Napoleonovih pohodov, ta nosi njegovo ime.
Danes je poleg vloge povezovalnega elementa rečnih bregov tako kot kobariški most tudi del zgodovinske in arhitekturne dediščine. Most nad Nadižo ohranja redko gradnjo.
Napoleonovi mostovi
Poznavalec zgodovine mostov in avtor zapisa z naslovom Kratek sprehod skozi zgodovino gradnje mostov od davnine do začetka 2. svetovne vojne Gorazd Humar je enega od razdelkov posvetil prav Napoleonovim mostovom.
Konec 18. in v začetku 19. stoletja so na Primorskem zgradili veliko kamnitih mostov, ki so jih poimenovali Napoleonovi mostovi. V Soški in Vipavski dolini jih je kar nekaj, za katere je težko zanesljivo reči, da so nastali prav v času vladanja Napoleona in Ilirskih provinc (1809-1913), zapiše strokovnjak.
Za nadiškega naj bi, kot izpričujejo zapisi o njem, to veljalo.
Med Napoleonovimi mostovi Humar v tem zapisu podrobneje omeni manjši kamniti most, po katerem poteka povezovalna cesta med krajema Vipava in Slap prek potoka Močilnik. Zgrajen je bil leta 1803, zanimiv pa je predvsem zaradi kamnite plošče z napisom na notranji strani ograje mostu. Ta ob tem, da podaja podatke o tem, kdaj je bil zgrajen, kdo ga je gradil in podobno, velja za enega najstarejših, če ne celo za najstarejši ohranjeni zapis v slovenščini na javnem mestu.
1