Deja Crnović

Ponedeljek,
16. 11. 2015,
11.27

Osveženo pred

6 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Ana Frank

Ponedeljek, 16. 11. 2015, 11.27

6 let, 2 meseca

Dnevnik Ane Frank ima po novem soavtorja

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Otto Frank, oče Ane Frank, bo po novem naveden kot soavtor njenega dnevnika, s čimer bo švicarska ustanova, ki ima v lasti avtorske pravice, te podaljšala do leta 2050.

Dnevnik Ane Frank je bil prvič objavljen leta 1952, ob izidu pa je oče avtorice, Otto Frank, v spremni besedi napisal, da so v njem večinoma hčerkine besede, ki jih je napisala v prizidku tovarne v Amsterdamu med skrivanjem pred nacisti.

Z novim avtorjem bi avtorske pravice podaljšali do leta 2050 Zaradi avtorskih pravic pa bo Otto Frank po novem naveden ne le kot urednik, temveč tudi kot soavtor slavnega dnevnika, švicarska Fundacija Ane Frank v Baslu pa bo tako avtorske pravice podaljšala do leta 2050.

Po evropski zakonodaji se namreč avtorske pravice iztečejo 70 let po smrti avtorice oziroma avtorja, kar bi v primeru Ane Frank pomenilo do konca letošnjega leta, če pa bo kot soavtor navedenega dela še njen oče, ki je umrl leta 1980, bi fundacija lahko imela avtorske pravice do leta 2050.

Otto Frank uredil dnevnik, pa je tudi ustvaril novo vsebino? S tem bi fundacija preprečila izdajanje dnevnika brez njihovega dovoljenja in plačila, avtorske pravice v ZDA pa se bodo v vsakem primeru iztekle leta 2047, 95 let po prvi objavi knjige leta 1952.

Po poročanju The New York Times pa strokovnjakinje in strokovnjaki za avtorsko pravo opozarjajo na posledice tovrstne spremembe avtorstva. Priznanje soavtorstva Ottu Franku bi pomenilo, da je fundacija leta lagala o tem, da je dnevnik res napisala Ana, spor pa se morda obeta tudi med fundacijo in Muzejem Ane Frank v Amsterdamu, ki že pet let pripravlja spletno različico dnevnika, ki bi bila objavljena po izteku avtorskih pravic.

Fundacija prihodke razdeljuje med dobrodelne organizacije Ana je umrla stara 15 let, njen oče Otto pa je bil edini član družine, ki je preživel vojno. Da bi ohranil hčerkino zapuščino, je poleg izdaje dnevnika ustanovil še fundacijo v Švici, ki prejema prihodke iz naslova avtorskih pravic, ki jih razdeljuje med številne organizacije, kot so Unicef, organizacije, ki skrbijo za izobrazbo otrok in fundaciji, ki zdravstveno podpira osebe, ki so med vojno pomagale Judom in Judinjam.

Čeprav fundacija ne objavlja letnih poročil, naj bi vsako leto približno 1,4 milijona evrov razdelili med dobrodelne organizacije. Fundacija trdi, da sicer ne gre za denar, temveč za to, da bi lahko še naprej ohranjali in ščitili Anino zapuščino.