Petek, 13. 9. 2013, 10.39
7 let, 3 mesece
Dela iz Mirójevega ateljeja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2
Letošnji 30. ljubljanski grafični bienale bo spremljala tudi razstava v Galeriji Kresija, kjer bo na ogled razstava Grafični ateljeji Joana Mirója.
Kustosinja razstave, ki bo v Galeriji Kresija na ogled med 14. septembrom in 24. novembrom, sicer tudi direktorica majorške fundacije Joan Mirója, je izbrala pet umetnikov, ki so svoja dela ustvarili v Mirójevih ateljejih.
Na ljubljanski razstavi se bodo predstavili Wolf Vostell, Wayne Crothers, Democracia, Antonio Miralda in mlada skupina umetnikov, ki je nastala pod okriljem Patricie Gómez in Marie Jesús González.
Miraldovo delo na razstavi je rentgenska slika umetnikovega želodca, ki prekriva risbo Joana Mirója Krompir. Rezultat je veliki zemljevid želodčno-črevesnega trakta, ki ga ustvarjajo prebavila in Mirójeve organske forme. Delo je tako mogoče brati tudi kot "gastronomski" dialog s preteklostjo in sodobnostjo umetnosti. Kako ta "prebavlja", pojmuje umetniška zgodovinska dela v sočasnosti?
Navdih za svoja dela je Wayne Crothers črpal iz osebnih izkušenj in opazovanja otokov, izoliranih krajev z enkratnimi okoliščinami, ki so "v svoji evoluciji izpostavljeni vplivom in pritiskom iz okolja", so zapisali o delu. V umetnini Otok je umetnik uporabil električna orodja, drobilnike, vrtalne stroje in druga orodja.
Projekt Sara-jevo Wofla Vostella je navdahnila skrb, ki jo je v avtorju zbudila okrutnost vojne v Bosni in oblegano Sarajevo. V instalaciji se ustvarjalec ukvarja z opustošenjem, ki ga je povzročilo človeštvo.
Politično je tudi delo Ser in durarse Democracie, ki se ukvarja z različnimi družbenimi konteksti. Projekt za zapuščeni zapor Patricie Gómez in Marie Jesús González je pripoved o spominih in zgodovini za zidovi majorškega zapora.
Dela, ki so nastala v Mirójevem ateljeju, so v preteklih letih gostila že več domačih in tujih umetnikov, ki so postali del zbirke fundacije Pilar i Joan Miró.
Leta 1956, ko se je umetnik Joan Miró (1893–1983) preselil na Majorko, je tam odprl svoj atelje. Tega je, da bi se ohranil umetniški delovni prostor, zapustil mestu Palma. Od leta 1994 naprej so tega na umetnikovo željo, da bi delavnice ostale platforma za umetniško ustvarjanje, odprli za druge umetnike.
