Colum McCann: Zoli

Roman s pomočjo glasov več pripovedovalcev zariše zgodovino velikega dela 20. stoletja, kot so jo doživljali Romi v Vzhodni Evropi – od holokavsta preko poskusov asimilacije v socializmu pa vse do danes. Romska izkušnja je McCanna (ki kot irski pisatelj dobro pozna položaj »obstranskosti«) pritegnila ravno zato, ker je večinoma potlačena in neznana. Lotil se je je z veliko mero empatije, a brez vsake sentimentalnosti, roman pa se prav toliko kot po globoki etični dimenziji odlikuje tudi po prefinjeni zgradbi in bogatem tkanju jezika.

Novinar, ki v romanu obišče romska naselja, je nekakšna različica McCanna. Preden je napisal knjigo, je poleti dva meseca preživel na Slovaškem, kjer se je srečal z najrazličnejšimi ljudmi. Imel je dva vodiča iz fundacije Milana Šimečka, ki se bori za uresničevanje človekovih pravic, srečal se je s slovaškimi pisatelji, glasbeniki, etnologi, sociologi in z mnogimi romskimi aktivisti. "Petr je hotel, da ves čas Conkinega obreda sedim na njegovi desni, in nisem ga zapuščala, razen ko sem pela pesmi, moja najljubša je bila tista o pijancu, ki misli, da ima sedem žena, čeprav ima v resnici samo eno, ki jo vsako noč v tednu kliče z drugim imenom. Bila je smešna viža in moj mož je ponosno vstal s klobukom in telovnikom in me med petjem spremljal. Violino je vtaknil pod ramo, z eno roko dvignil lok, z drugo prijel vrat in senca radosti mu je zgladila čelo."