Sreda,
23. 6. 2010,
21.08

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 23. 6. 2010, 21.08

8 let, 7 mesecev

Ciril Zlobec o erosu in tanatosu v Tihem romanju k zadnji pesmi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Pesnik, pisatelj in publicist Ciril Zlobec, ki bo letos dopolnil 85 let, je na Društvu slovenskih pisateljev predstavil pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi.

Zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi sestavlja osem ciklov, ki se tematsko razgrinjajo med tanatosom in erosom. Po Zlobčevih besedah namesto izhodiščnega erosa zbirko s cikloma Bolečina dvoedina in Pomladni pogovori z mrtvo hčerko ali parabola o cvetoči češnji uvede tanatos. Pisanje teh pesmi je bilo pesnikov katarzični proces, saj je bila njegova očiščena bolečina edini pravi navdih, potreben za preboj pesmi iz emocionalnega v intelektualni okvir. Brez bolečine ni razkošja

V osameli bolečini je pesnik spoznal lepoto golega življenja in dejal, da brez bolečine ni razkošja. Golo življenje je po njegovem mnenju edina človeška vrednota in hkrati vse kar je človeškega. Občutja in razmišljanja o tem je izrazil v ciklu Golo življenje.

Tudi rodni Kras je Zlobec ocenil kot kraj, kjer nič ne raste, le osameli borovci. V ciklu Ah, ti moji kraški bori se poistoveti z odpornimi drevesi, ki kljubujejo ostrim življenjskim pogojem ter se borijo za obstoj. Tako se včasih počuti tudi Zlobec, ki se je nostalgično spomnil na kraško domačijo iz otroštva.

Poezija je vedno v dialogu z bralcem Pretehtan in subtilen izbor pesmi, med njimi je večina sonetov, predstavlja po besedah avtorja spremne besede Iva Svetine panteon za mlajše pesnike. Poezija je, tako Zlobec, sama po sebi logična, toda nikoli popolnoma sklenjena, ker je vedno v dialogu z bralcem, posredno pa tudi s kritikom.

Zlobec je pripomnil, da tudi pesnik kritično opazuje svojo ustvarjalno pot, ve da ne more vsega uresničiti v skladu s svojim idealom. Meni, da je temeljni ideal, ki ga predstavlja poezija, prav njen upor proti zlu.

Govorica človekovega srca Svetina je dodal, da je idealna podoba pesmi kot govorica človekovega srca. V zbirki je na koncu veliko različne ljubezenske poezije, o pesnikovi neusahljivi ljubezni do življenja, do očiščene bolečine in do soproge, ki ji je posvetil večino teh pesmi. Ljubezen do življenja je Svetina označil za najzagonetnejšo uganko in najbolj skrivnostno skrivnost, ki jo Zlobec v svojem izboru mojstrsko spleta v pesniški venec.