"Če je kultura to, kar definira Kangler, potem nimam pojma o njej"

Za roman Igranje ste prejeli nagrado Modra ptica. Gre za romaneskni prvenec. Kako to, da ste se odločili za prehod iz poezije v prozo?

Tako je pač naneslo.

Menda ste v Črni gori v pisateljski rezidenci delali na novem scenariju. Nam lahko poveste kaj več v zvezi s tem?

Hotela sem se lotiti predelave romana v scenarij za film. S seboj sem vzela nekaj teoretskih knjig, nekaj scenarijev in nekaj dram. Pozorno sem brala in v glavi ustvarjala posamezne elemente, pristope, načine. Med tem sem sedela pred kaminom in gledala v plamene. Noro, kako dobro to deluje. Scenarij že nastaja, a je še v začetni fazi.

Kaj osebno vam pomenijo besede in "igranje" (če sploh gre za igro) z njimi?

Literatura ni zgolj kombinacija besed. Pri njej sploh ne gre za besede, te so le orodje, medij, ki se mu ne moreš izogniti. Pa še temu bi lahko kdo oporekal, na primer Franci Zagoričnik. Besedo igranje pa sem za naslov romana izbrala, ker v sebi nosi zelo raznolike pomene, od igranja na odru, do igranja otroških, družabnih iger, manipuliranja, prikazovanja, hazarderstva …

Če vam besede ne bi pomenile toliko v življenju, za kakšen poklic bi se takrat odločili?

Besede mi ne pomenijo veliko, res ne. Pisanje je pa zame tako ali tako plan B. Alfa plan je bilo slikarstvo. Kot otrok sem sanjala, da bom postala modna oblikovalka, vsekakor pa me razen risanja ni nič prav močno prevzemalo.

Kako bi ocenili svoj odnos do kulture?

Če je kultura to, kot jo je v času otvoritvi EPK definiral Kangler, potem nimam pojma o njej.

Katera zvrst umetnosti vas najbolj navdušuje in zakaj?

Najvišjo obliko umetnosti zame predstavlja poezija, mislim pa, da bi ljudje najtežje preživeli brez glasbe. Zvok oziroma glasba je zelo neposredna, domala vsi imamo kanale, da njeno sporočilo pride nepopačeno v nas. Z vizualnim, se pravi z likovno umetnostjo je podobno, vendar že ne gre tako zlahka. Rdečo barvo na primer vsak doživlja kot toplo, kombinacijo rumene in črne razumejo še živali. Besedna umetnost pa za sredstvo uporablja jezik, ta pa je podrejena strogemu sistemu, jasnim pravilom. Poleg tega nemški jezik deluje trdo, italijanski je melodičen, če pa poslušamo Kitajce, se zdi, da se prepirajo. Znan je tudi poizkus z besedama tekete in malumba, ena deluje trdo, strogo, druga mehko, okroglo. Podoben efekt imajo besede, ki jih razumemo. Sporočilo literature mora mimo tega prepotovati kanale do človekove notranjosti. Poezija toliko bolj, ker ni razlagalna in ker je njen bistveni del tišina.

Katero knjigo trenutno prebirate in kakšen vtis je napravila na vas?

Pravkar sem odložila Sinjebradca Maxa Frischa. Odličen je, efektiven, ima zelo svojski izraz in ne podcenjuje bralca. Pri knjigah me še bolj kot vsebina zanima način. Srce mi razbija vsakič, ko berem avtorje, kot so Agota Kristof, Antonio Tabucchi, Branislav Glumac, Breda Smolnikar, Nataša Kramberger.

Kateri glasbeni album ste si nazadnje kupili, presneli ali dobili v dar?

Kupila. Klavirska dela Erika Satia. Zdaj sem na lovu za ploščkom Irene Tomažin iT - Craying Games.

Ali raje zahajate v kinematografe ali raje obiščete gledališke hrame? Kateri film ali predstavo bi priporočili bralcem portala Planet Siol.net?

Oboje obožujem - kinematografe, ker tam ljudje grizljajo kokice in glasno komentirajo, gledališče pa, ker vanj hodijo dremat opicanjeni wannabe dame in gospodje. (he he he) Priporočila bi ruski film Idi i smotri (ang. Come and See) in gledališko predstavo Ustavljivi vzpon Artura Uia.

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj?

Slikar Alojz Konec, ker je moj največji učitelj umetnosti.