Brez Maksa Fabianija bi bila Ljubljana drugačna

Na današnji dan se je leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu rodil Maks Fabiani, arhitekt in urbanist avstro-ogrskega cesarstva ter osebni svetovalec za arhitekturo in umetnostno zgodovino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. S svojimi arhitekturnimi idejami in rešitvami je zaznamoval številna mesta po vsem cesarstvu – Dunaj, Salzburg, Gradec, Ljubljano, Trst, Gorico, Bolzano, Opatijo, Brione. Po njegovih načrtih pa so arhitekturni projekti nastajali tudi v Benetkah, Rimu in Palermu.

Fabiani še danes velja za enega od najpomembnejših arhitektov Srednje Evrope na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki je močen pečat pustil tudi v Ljubljani. Njegov regulacijski načrt, ki ga je na lastno pest ob prenovi Ljubljane po rušilnem potresu leta 1895 predlagal mestnim svetnikom in ki je bil na koncu tudi sprejet, predstavlja začetek modernega urbanističnega načrtovanja na ozemlju Slovenije.

Potovanje po Evropi po diplomi je bila zanj pomembna izkušnja Maks Fabiani se je po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1883 vpisal študij na dunajski Politehniki. Nekaj časa je kot asistent urbanizem predaval na Tehnični visoki šoli v Gradcu, diplomiral je leta 1892.

Po končanem šolanju je dobil prestižno štipendijo, ki mu je omogočila enoletno potovanje po Evropi, kar je bila pomembna izkušnja tudi za njegovo nadaljnje delo.

Zmagal je na natečaju za zdravilišče v Opatiji Veliko znanja mu je prineslo tudi dvoletno delo v ateljeju enega najpomembnejših dunajskih arhitektov Otta Wagnerja, kjer je sodeloval pri načrtovanju mostov, pa tudi dunajske mestne železnice in postaj. V tem času je sodeloval tudi na natečaju za Zdravilišče cesarsko-kraljevih uslužbencev v Opatiji in zmagal.

Sčasoma se je tako določil za ustanovitev samostojnega arhitekturnega studia. Dobival je zanimiva naročila, njegova kariera pa se je po letu 1902 začela strmo vzpenjati. Na dunajski Politehniki so mu podelili doktorat. Ta naziv je prejel za urbanistične načrte Ljubljane in Bielskega v Šleziji.

Pri načrtu Ljubljane se je naslonil na njene bistvene točke Po rušilnem ljubljanskem potresu leta 1895 je nastalo več regulacijskih predlogov za prenovo in izgradnjo mesta. Med vsemi je mestne svetnike prepričal Fabianijev načrt, čeprav vse ideje niso bile uresničene.

V regulacijskem načrtu Ljubljane se je ob ureditvi prostora Fabiani naslonil na njene bistvene točke: na grad, mestne trge in Ljubljanico. Mesto je dobilo nove ulice, mogočne stavbe, ureditev trgov in prometa, obvozno cesto (ring), predvidel je progo za tramvaj.

Mesto si je zamišljal skozi njegove večje razsežnosti z odprtimi javnimi prostori, z več sonca na ulicah in zelenjem naokoli. Ljubljani je dal nekaj pomembnih stavb – Mestno ubožnico (1901), Dekliško osnovno šolo (1901) na Levstikovem trgu, župnišče sv. Jakoba (1907), Dekliški licej (1907), Krisperjevo hišo, Jakopičev paviljon (1908), uredil je Slovenski trg, zdaj Miklošičev park. Njegova je tudi umestitev Prešernovega spomenika pri Tromostovju, nastala leta 1905. Hribar, takratni ljubljanski župan, mu je naročil tudi svojo stanovanjsko hišo, ki stoji na vogalu Tavčarjeve in Slovenske ulice.

Sodeloval je pri obnovi v vojni porušenega Posočja Ob obletnici rojstva arhitekta in urbanista, ki je bil med drugim tudi redni profesor arhitekturne kompozicije na dunajski Tehniški visoki šoli in ki je med svojim bivanjem na Dunaju sodeloval tudi pri obnovi v prvi svetovni vojni porušenega Posočja, ob svoji selitvi v Gorici pa je postal profesor umetnostne zgodovine na liceju, bodo v sklopu Fabianijevega leta številni dogodki v Ljubljani in še nekaterih drugih slovenskih mestih, pa tudi v Italiji in Avstriji.

Letos se bo zvrstilo 34 dogodkov, posvečenih Fabianiju Osrednji dogodek, posvečen Fabianiju, ki je bil med letoma 1935 in 1945 tudi župan Štanjela, umrl pa je leta 1962 v Gorici, je razstava v atriju ljubljanske Mestne hiše. V Ljubljani bo na ogled do 28. junija, nato pa jo bodo preselili na Dunaj in v Rim. Pod naslovom Maks Fabiani, arhitekt monarhije so na 50 panojih predstavljena njegova dela na Dunaju, v Ljubljani in Trstu.

Letos se bo zvrstilo 34 dogodkov. V Ljubljani so v tem sklopu v Mestnem muzeju Ljubljana predstavili tudi njegove regulacijske načrte in izvedbene projekte za Ljubljano, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pa bo od 14. maja naprej na ogled razstava Načrti, pasti in alternative – 120 let modernega urbanizma v Ljubljani, ki se začenja prav s Fabianijem.

Fabianijevo delo na Goriškem Na Goriškem v organizaciji Društva primorskih arhitektov, novogoriške mestne občine, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Občine Gorica nastaja dvodelna razstava z naslovom Fabianijevo delo na Goriškem po 1. svetovni vojni, ki bo septembra na ogled v Gorici in Novi Gorici.