70 let premikanja meja folklorne dejavnosti

70 let (po)ustvarjanja kulturne dediščine

Folklorna skupina Tine Rožanc, ki spada pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc in v kateri se je skozi leta kalilo več sto študentov, otrok in starejših, že 70 let predstavlja slovensko ljudsko izročilo po Sloveniji, Evropi in drugod po svetu. Začetki skupine segajo v leto 1911, ko se je začelo samostojno kulturno delovanje slovenskih železničarjev v Trstu, kasneje leta 1949 pa so ustanovili še folklorno skupino. Ta je iz skromnega števila plesalcev zrasla v eno najpomembnejših slovenskih folklornih skupin.

Skupina je s svojimi avtorskimi postavitvami reden gost državnih folklornih srečanj, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, prav tako pa redno organizira koncerte v lastni izvedbi in stremi h kakovostnemu poustvarjanju in ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. Eden najodmevnejših in najuspešnejših projektov folklorne skupine Tine Rožanc, ki je požel vrsto pozitivnih kritik, je spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih, ter ostale predstave po spevoplesu: Svetloba, X – Desetero zgodb ljubezni, Aleksandrinke.

Predstava »Sem.« poklon delu vseh dosedanjih generacij skupine

Po lanski, izjemno odmevni predstavi z naslovom Aleksandrinke, letošnje leto člani Folklorne skupine Tine Rožanc iščejo pot naprej, v iskanju širšega plesnega izraza, ustvarjanju novega, (po)ustvarjanju kulturne dediščine in obenem poklonu dolgoletnemu delu vseh dosedanjih generacij Folklorne skupine Tine Rožanc.

»Folklorna dejavnost je kljub svoji kompleksnosti v Sloveniji (žal) še vedno le dejavnost številnih folklornih društev, čeprav skupine že vrsto let dokazujejo, da njihovi programi po obsegu vloženega dela in kvaliteti daleč presegajo mejo zgolj ljubiteljske dejavnosti. Obetam(o) si, da bo tudi predstava »Sem.« odrska poslastica za širšo publiko ter dokaz, kako večplastna je lahko folklorna umetnost,« pravi Anja Cizel, umetniška vodja skupine o premikanju mej folklorne dejavnosti.

Predstava »Sem.« v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike kroga, cikličnosti in vrtenja. Zapisi o različnih praksah ob življenjskih in letnih prelomnicah, plesni kulturi, različnih tipih krožnosti, ki naj bi jim v preteklosti pripisovali posebne pomene, so ustvarjalci združili v umetniški navdih za rdečo nit predstave »Sem.«. Ob zgodbi dveh solistov bodo te podobe dobile nov kontekst, na odru pa se bodo vihteli meči, ropotale bodo maske, ...

Osrednji snovalci predstave so mladi folklorni koreografi, glasbeniki in kostumografi, ki so predstavo v celoti na novo pripravili v sodelovanju z režiserjem Janom Bilodjeričem. Tematika, ki je v celovečerni predstavi naslovljena, je zagotovo svojstvena na področju slovenske folklorne dejavnosti ter bo publiki postregla celovito izkustvo. Tipične umetniške zvrsti, ki so v folklorni dejavnosti že utečena praksa, bodo obogatene z igro svetlobe in zvoka ter uporabo drugih sodobnejših multimedijskih elementov.

Celovečerna predstava bo na odru povezala več kot 100 nastopajočih. »Ob pogledu na celo ekipo, ki vsak dan neutrudno vadi in se pripravlja na slavnostni večer v Gallusovi dvorani, vedno pomislim, kako neverjetno je, da iz majhne idejne zasnove nastane velika folklorna predstava z več kot 100 nastopajočimi. V zadnjih tednih pred predstavo »Sem.« je Rožanc za plesalce, glasbenike in garderoberje postal drugi dom,« ugotavlja Anja Cizel. Trem generacijam plesalcev Folklorne skupine Tine Rožanc ter njihovim raznolikim glasbenim zasedbam se bo pridružila tudi, širši publiki dobro znana, pevska skupina Katice.

Posebno vrednost je v slavnostni predstavi »Sem.« prepoznal tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je Folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc podelil častno pokroviteljstvo nad projektom.