629. Zakaj živim?

Nisem tu, da gledal bi v zvezde, pa ne v daljne poti. Nisem tu, da gradil bi ceste, cele dneve do noči. Sijem, živim, umrem pa ljubim vse, v tvojem miru si pokrijem oči, ko znova vidim te. Sem tu, da opazim svet, ki bil bi samo zate. Sem tu, da podarim ti cvet, ujet med trate. Pa naj mi duša umre v vetru, ko boš ob meni, daj spomni me, da sem v etru, da zvok potuje še v temi.