1110. Sestra

Še preden si šla je vame slutnja vame prišla plešoča se luna zatemnila je sonce nagnilo se nebo je in padle so zvezde z neba zlomila se češnjeva veja Je pena zalila ti usta črna sladka še vedno dišala si vsa V beli obleki objeta letela si tja, kjer je poroka bila V krsti srebrna je kača bila Si kot prikazen prišla nogavica je zlezla na tla ponoči ob meni zaspala blaga Ko rama je troha postala pustila sem, da si odšla Ko je želja premočna bila tolažeča po kiti se dolgi si se spustila na tla A slutnja prišla je že spet da poslej bo moj svet s temo prežet