Zeliščna žganja

V Sloveniji raste približno sedemindvajset vrst različnih žlahtnih in divjih sadežev ter nešteto zelišč, zato bi bilo nedopustno, da bi pustili, da sadje zgnije, okusna zelišča pa se posušijo in propadejo. Žganje lahko oplemenitimo s plodovi ali zelišči, pri čemer moramo pri prvih paziti, da vsebujejo dovolj sladkorja, obenem pa nimajo premajhne količine kislin. Za pripravo grenkih likerjev uporabimo predvsem korenine, primerni za uporabo so tudi listi in iglice ter cvetovi rastlin, kot so bezeg, regrat, glog in druge. Vsi nalivki iz storžev, korenin in začimb prenašajo sončno svetlobo, zato je najbolje, da jih namakamo na soncu. Tisti nalivki za katere želimo, da dobijo lepo zeleno, rumeno, oranžno ali rdečo barvo iz plodov, pa naj raje ostanejo v senci, saj nekatera barvila proti delovanju UV žarkov niso obstojna, zato bi žganje na svetlobi dobilo rjavo barvo. Zeliščna žganja in sadne likerje lahko pripravimo kar sami doma; so izvrsten aperitiv pred užitjem obroka, nekateri pa imajo celo blažilen učinek, predvsem kadar gre za želodčne težave, razne zobobole itd. Vendar je potrebno pri tem opozoriti, da vsakovrstno pretiravanje v pitju žganih pijač ne pripomore k našemu zdravju, temveč k naši odvisnosti, zato bodite pri vsakem užitju alkohola predvsem zmerni.

Encijanovo žganje

Encijan ali »grenčica« je izredno grenak, zaradi česar nam daje le malo pivskega užitka, je pa zato toliko bolj primeren, da ga pijemo ob želodčnih težavah ali ob pomanjkanju teka. Za 1 l grenčice zadošča že 4 cm velika korenina, ki jo operemo in razrežemo na 2-3 mm debele kolobarčke ter damo v steklenico z žitnim žganjem (lahko tudi sadjevcem). Tega nato za 2 do 3 tedne postavimo na sonce, pozneje pa hranimo v kleti. Koščke korenine pustimo v steklenici.

Metin liker Za pripravo tega likerja potrebujemo pravo poprovo meto, ki jo najlažje spoznamo po okusu in vonju, saj če zmečkamo list med prsti, začutimo tipičen vonj, ki ga ni mogoče zamenjati. V litrsko steklenico z žitnim žganjem vtaknemo 4 vejice (dolžine 25 cm) mete, in sicer z vršičkom navzdol, kar pomeni, da debeli konec vejice ostane v stekleničnem vratu, da jo lahko po končanem namakanju po želji izvlečemo. Potem, ko steklenico dobro zapremo, jo postavimo za tri tedne na topel, vendar ne sončen prostor in jo tedensko pretresamo. Po končanem namakanju lahko likerju dodamo poljubno sladkorno stopnjo, tako da dolijemo vanj sladkorni sirup, ki ga pripravimo tako, da sladkor prevremo v majhni količini vode.

Brinjevec

Zrele brinove jagode uporabljamo v kuhinji za začinjanje divjačine in slanine; svojo aromo pa dodajo tudi marsikateremu žganju. Najbolje je, če sveže jagode, ki smo jih nabrali jeseni, položimo na papir in jih 4 dni sušimo v senčnem, vendar zračnem prostoru. Tako pripravljene jagode damo potem, cele ali rahlo zdrobljene, v steklenico z žitnim žganjem. To pustimo 5 tednov v toplem prostoru, nato žganje filtriramo in odstranimo jagode. Shranimo ga v kleti, kjer naj še nekaj mesecev zori; čim dlje tem bolje.

Viljamovka v steklenici Viljamovka je sorta hruške, ki je zaradi svojega okusa priljubljena kot aroma žganih pijač. Velikokrat se sprašujemo, kako je tako velika hruška viljamovka prišla nepoškodovano skozi tesen vrat steklenice v notranjost? Hruška namreč zraste in zori v steklenicah. Vse kar potrebujemo za pripravo takega žganja je trebušasta steklenica iz belega stekla, ki ima malo širši vrat. Nato najdemo primerno drevo hruške in približno 14 dni potem, ko hruška odcveti, in ko lahko vidimo kateri plodovi se dobro razvijajo in kateri ne, najdemo ravno tako velike plodove, da še gredo skozi vrat steklenice in le-to privežemo bodisi z žico ali gumijastim trakom. Najbolje je, da se steklenica pritrdi na napeto nosilno žico ali leseno ogrodje, kajti na vejah je to velikokrat težje. Ko steklenico pritrdimo, vejico na kateri visi hruškica, upognemo, tako da pride ta čim dlje v steklenico in počakamo 3 do 4 mesece.

Avgusta ali začetek septembra »oberemo« steklenico skupaj s hruško, pri čemer mora pecelj ostati na hruški. Plodovi morajo biti še čvrsti in zeleni. Steklenico skupaj s hruško očistimo z mrzlo vodo in jo napolnimo z žitnim žganjem ter jo dobro zapremo, postavimo v temno klet in jo skladiščimo vsaj eno leto.

Borovničev liker Dobro dozorele jagode očistimo, odstranimo sprijete dele listov ter jih damo v stekleno posodo z zamaškom. Borovničev liker je še boljši, če tako pripravljene jagode položimo na papir in pustimo, da se dva dni sušijo na soncu, šele nato jih stresemo v steklenico in zapremo z zamaškom. V steklenico nato nalijemo žitno žganje (do 42% žganja na liter jagod), nato pa dobro zaprto steklenico postavimo za 4 do 5 tednov v topel prostor. Nalivek medtem večkrat pretresemo. Plodove, ki so se namakali, lahko uporabimo za pripravo sladic ali sladoledne kupe. Če smo uporabili zrele borovnice, bo naravni sladkor popolnoma zadovoljil okus, drugače pa ga po želji dodamo tako, da v majhni količini vode skuhamo sladkor in tako koncentrirano raztopino, ko je še malo topla, primešamo nalivku.

Marelični liker 6 popolnoma zrelih marelic prelijemo z litrom žitnega žganja in pustimo, da stoji 6 tednov. Posebno dober okus dobimo, če nalivku dodamo eno do dve zdrobljeni jedri. Aroma tega likerja je precej odvisna, kako zreli so plodovi, zato raje uporabimo čisto zrele, že malo mehke, temno oranžne plodove. Liker filtriramo in z njim napolnimo steklenice ter postavimo za nekaj tednov v klet.

Vir: Oplemenitena žganja, Kmetijska založba, Slovenj Gradec, 2004.