Izšel je slovenski prevod Titove kuharice, knjige, v kateri so zbrani jedilniki in recepti z večerij, na katerih je Josip Broz - Tito obedoval z najpomembnejšimi svetovnimi voditelji in zvezdniki.
Kaj postaviš na mizo, ko pridejo na večerjo Stalin, Churchill ali Kennedy oziroma ko te obišče Elizabeth Taylor z Richardom Burtonom? Na ta vprašanja odgovarja Titova kuharica avtorice Anje Drulović (v slovenščino jo je prevedla Mojca Vodušek), ki ponuja vpogled v neke druge čase in nam omogoča, da o svetovnih dostojanstvenikih in o Titu, ki se je z njimi srečeval, razmišljamo drugače. Koga pa ne zanima, kaj so za večerjo postregli Sadamu Huseinu? Še več, koga ne zanima, kako je bil sestavljen dietni jedilnik za Tita in Jovanko?
Spreten strateg tudi za mizo
V Titovi kuharici so zbrani jedilniki in 62 receptov z raznih srečanj, od tistih v tujini, na katerih je bil gost Tito, do tistih v domovini, na katerih so gostili najpomembnejše politične in druge osebnosti tistega časa. Zapisi, ki recepte spremljajo, pa razkrivajo, kaj se je na teh srečanjih dogajalo in predvsem to, da je bil Tito tudi za obloženo mizo spreten strateg. Ko so mu na primer na Kitajskem ponudili vrabce, ki mu niso bili preveč pogodu, je menda iznajdljivo dejal, da vrabcev ne more jesti, ker so proletarci ptičjega rodu. In kitajski gostitelji so bili zadovoljni.
Skrivnosti Titovega nadzornika za ustreznost obrokov
Knjiga je nastala s pomočjo izvirne in uradne dokumentacije o svečanih kosilih in večerjah, prispeval jo je Branko Trbović, ki je bil več kot 20 let Titov nadzornik ustreznosti obrokov, v tem času pa je s sodelavci ustvaril prek dvajset tisoč zajtrkov, kosil in večerij. H knjigi je tako prispeval dragocene in zanimive informacije o dogajanju onkraj uradnih fotografij, ki je bilo nekoč veliko bolj skrivnostno kot danes. "Včasih se ni na široko govorilo o protokolu, nihče ni spraševal po jedilniku, kot je danes pri novinarjih že kar v običaju," je na predstavitvi knjige pojasnila Zdenka Simčič, vodja sektorja za protokol v Protokolu Republike Slovenije. "Zato se je včasih spletalo ogromno zgodb o tem, kaj in koliko se je jedlo."
Testenine, kot jih je Titu skuhala Sophia Loren
Tančico s teh skrivnosti zdaj odstira Titova kuharica. Veliko receptov je menda prispeval maršal sam, tako svoje kot mamine, v knjigi pa najdemo tudi recept za testenine z omako iz svežega paradižnika, ki jih je Titu skuhala Sophia Loren, za šampinjone z gosjimi jetri, kot jih je priporočala Jacqueline Kennedy, in recept Leonida Brežnjeva za pravi ruski boršč.
V primerjavi s hrano, ki so jo na sprejemih stregli v tistih časih, se "danes trudimo delati lažjo, predvsem pa slovensko hrano", je poudarila Simčičeva. Vlado Sekirnik, dolgoletni vodja protokolarnih dogodkov na Brdu, ki je marsikaterega od dostojanstvenikov, omenjenih v knjigi, srečal in gostil tudi sam, pa je pojasnil: "Takrat smo hoteli pokazati, da znamo pripraviti tudi kakšno tujo jed, da nismo 'kmetavzi' z Balkana. Marsikateri gost je takrat mislil, da prihaja v divjino."
Leskovški žar za angleško kraljico in ribja juha za Gino Lollobrigido
Jabolčni zavitek za Indiro Gandhi, Leskovške jedi z žara za angleško kraljico, Kosilo s Fidelom, Ribja juha za Gino Lollobrigido in Titove priljubljene palačinke je le peščica naslovov iz pestre zbirke receptov, ki jih spremlja opis prigode, pa tudi teme pogovorov, ki so jih ubirali pri mizi. "Ta kuharska knjiga je najzanimivejše gastronomsko čtivo, s katerim sem se kdaj srečal," je v predgovoru zapisal hrvaški gastronomski strokovnjak René Bakalović, ki je v knjigi prispeval tudi zamisli za ustrezno pijačo k jedem. Pri večerji s Stalinom, na primer, je h kaviarju dodal močno ohlajeno vodko, k ribji solati s piknika na Baliju pa, seveda, goriško rebulo.
4
