Sreda,
11. 3. 2015,
13.04

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

ocenili smo

Sreda, 11. 3. 2015, 13.04

7 let, 1 mesec

Turistična kmetija Drejče: mesna pojedina pri zamejcih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Če si konec tedna zaželite poceni večerjo ali kosilo, je ena od prijetnejših možnosti, da se odpeljete čez mejo v Italijo in tam zavijete v kakšen slovenski kmečki turizem.

Prišepetovalci so nam namignili, da se v zadnjem času izredno dobro večerja v Jamljah, ki jim v tujih jezikih rečejo Jamiano ali Iamiano. Kraj na stari cesti med Trstom in Gorico ima še nekaj gostiln, mnogi so se že mastili pri sosednjem Pahorju, kjer je mogoče tudi prespati, nas pa je v kriznih časih, ki se za navadnega državljana, neveščega statističnih rezultatov o dvigu gospodarske rasti, še niso povsem končali, zaneslo k cenejšemu Drejčetu. Gre za italijansko različico kmečkega turizma, cene so razmeroma nizke, pri Drejčetu se oseba za kakšnih 20 evrov dodobra nasiti.

Az. Agricola - Kmetija Drejče

Prvomajska ulica 70, Jamlje (Jamiano), Italija

Telefon: +39 0481280855, +39 3488876510

V veliki jedilnici s papirnimi prti smo najprej spili kozarec nepretresljivega prosecca Villa Sandi. To je bilo tudi edino vino, ki ni bilo iz domače kleti, obetalo pa je obilno večerjo, ki ji po teži skoraj ni para v naših krajih. In preden naštejemo jedi, naj še povemo, da so to sicer italijanski kraji, kjer pa je prvi jezik vsak dan bolj slovenski in tudi natakarica se je zvesto držala teh trendov.

Mladenka je najprej prinesla topel, pravzaprav vroč kruh in le trenutek zatem enega najbolj popolnih mesnih narezkov, kar jih je hodilo po zemlji (slovenski). V prvi vrsti sta bila domača vratovina in pršut, pomagala je kot maslo sladka panceta, goveji jezik je bil pripravljen kot govedina v solati in okrepljen s hrenom, ob strani sta stala še dva kravja sira, en rahlo staran, drugi povsem mlad in prelit z oljčnim oljem, oba pa iz bližnjih slovenskih postojank – Medje vasi in Cerovelj.

 | Foto:

Jota, edina možnost pri toplih predjedeh, je bila tisti večer izredno gosta, ob krompirju, zelju in fižolu so vanjo zakuhali še nekaj žlic ješprenja. V vsakem primeru zelo poseben in, tudi to je treba dodati, orjaški krožnik jote.

Ker je Drejče pravzaprav klasičen kmečki turizem, kot to dejavnost razumejo v Italiji, na mizi ni veliko različnih jedi in tudi vina so domača – bela in rdeča zvrst. Obe smo poskusili, in čeprav niso hoteli izdati, kaj se skriva v mešanicah, si upamo trditi, da je bilo pri malo boljši beli nekaj vitovske in malvazije, pri kiselkastem rdečem pa največ cabernet sauvignona. Vini strežejo v četrtinkah ali pa jih pretočijo v buteljke, kar ne spijete, pa odštejejo pri točilnem pultu, ko delajo račun.

Rdeče vino se je pridružilo mehkim rožnatim kosom goveje taljate z radičem, polento in sirom. Na drugi strani pa je v krožnik sedlo praktično vse, kar so imeli svinjskega (razen ljubljanskega zrezka po jameljsko): rebrca, vratovina in prata, za popestritev so poskrbeli skoraj preveč po slovensko gasilsko pripravljeni čevapčiči in, da ne pozabimo, klobasa, pravzaprav krotegin. Na krožniku so se gnetli še polenta, rdeča čebula, ajvar, gorčica in celo limona. Ja, vse to na enem krožniku, za eno osebo. Da bi bila mera polna, zraven pridejo še priloge, kuhano zelje s klobaso, izjemen hrustljav pečen krompir, špinača ter mešana solata radiča, korenja in paradižnika. Mimogrede, jabolčni kis je Mauracherjev, vinski kis je Sirkov, oljčno olje pa prispeva Komjanc iz Števerjana.

 | Foto:

Za sladki finale so ponudili jabolčni zavitek in palačinke vseh vrst. Zavitek je bil kiselkast, palačinke so napolnili z marmeladama iz marelic in gozdnih sadežev, nič od tega pa ni pustilo močnejšega vtisa. Je pa ob koncu treba reči, da ne gre za sintetičen lokal. Pri Drejčetu točilni pult živi svoje življenje, neodvisno od gostov, ki večerjajo. Vaški fantje ob kozarcu na glas (in po slovensko) rešujejo svoje težave ter si pomagajo s kakšno primorsko kletvico. Mi pa smo za slovo od samosvoje gostilne iz četice ponujenih žganih pijač izbrali še ne premočno žganje gozdnih jagod.

Povzetek

Slovenski kmečki turizem na italijanski strani meje, tik ob meji na cesti Gorica–Trst. V glavni vlogi so lokalne mesnine z mnogo prilogami, če si želite rib ali degustacijskih kreacij, niste na pravem kraju. Na naš večer je bila najboljša goveja taljata.

Vinska ponudba je borna, kot je v tovrstnih gostilnah v navadi. Imeli so prosecco ter belo in rdeče domače vino.

Ocena

Ocena gostilne: 3 | Foto:

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.