Tudi v Južni Koreji so navdušeni vinogradniki

Nekatere države preprosto niso prepoznavne po vinu. Južna Koreja je že ena takih. Vino tam ni popularno, vsaj ne vino iz grozdja. Po tradiciji namreč vino varijo iz vsega drugega, le iz grozdja ne. Tako je zelo priljubljeno riževo in sadno, pa tako imenovana zdravilna vina, v katera dodajajo zelišča, koreninice in celo kače. Zelo priljubljene so žgane pijače, na primer sladko, a zelo močno žganje soju, destilirano iz vsega mogočega, od riža do krompirja, ki je daleč najbolj priljubljena korejska pijača. Šele v zadnjih dveh letih so na korejsko tržišče v večjih količinah prišla tudi evropska vina, predvsem zahvaljujoč prostocarinskemu sporazumu med Južno Korejo in EU.

Lokalno vino pa je prepuščeno entuziastom. Pa vendar se je pisec revije Drink Bussiness odpravil v Južno Korejo z željo izbrskati njihove pridelovalce vina, skladno z globalnim trendom, da se vinski trg počasi pomika proti Aziji s Kitajsko kot vodilno vinsko silo.

Vinogradi, ki jih je našel, so bili za evropske standarde nenavadni. Med stolpnicami, na dvorišču, pokriti s plastičnimi ponjavami, saj korejsko podnebje z veliko padavinami in visoko vlago ni ravno primerno za trto. A kot je zapisal, so bila nekatera vina okusna. Večinoma gre za lahka rdeča vina z malo tanini. Med najbolj priljubljenimi sta vino iz rdeče hibridne sorte campbell's early in vino iz bele hibridne sorte cheongsoo. Vsi vinogradi so majhni, merijo nekaj hektarjev, vino je dragoceno in redko, glavna in edina vinorodna pokrajina pa je Yeongdong. Toda podjetni Korejci so, čeprav ob pomanjkanju vinske tradicije, že vpeljali turistični vinski vlak iz prestolnice v vinsko pokrajino, seveda z obveznimi degustacijami vina in lokalnih jedi.

Ena od težav korejskega vinskega sveta je, da zaradi pomanjkanja tradicije večina ljudi ne ve, kakšno vino naj izbere k določeni hrani. Korejska hrana je močno začinjena, bogatega okusa, pretežno morska ali pa mastno svinjska. Zato je korejska revija Wine Korea polna navodil za uživanje vina. Ne le korejskih, ti so tudi v Koreji eksoti, temveč pretežno avstralskih, ameriških in novozelandskih. Če vas zanima: k tradicionalni korejski dimljeni raci se menda odlično poda novozelandski modri pinot, k tradicionalnemu korejskemu žaru novozelandski chardonnay, k začinjeni morski hrani pa kakšen aromatičen francoski muškat. Vina, ki bi se prileglo ob slovitem kimčiju, še niso našli.

Pichler-Krutzler Blaufränkisch 2007

Elisabeth Pichler-Krutzler iz Wachaua in Erich Krutzler z Gradiščanske sta leta 2006 v Wachauu ustanovila lastno vinsko znamko in klet. Mož in žena, oba iz znanih vinogradniških družin, zato sta se odločila združiti znanje in odnos do narave. Vse to je nadaljevanje iz 90. let, ko je Erich svoji družini pomagal pri pridelavi odličnih in karakternih vin z južne Gradiščanske.

Vina Pichler-Krutzler so čista, direktna in brezkompromisna. Vsa vina so sortna, brez mešanja, vsako pa je odraz terroirja, obdelave trte in kletarjenja. Pri pridelavi vin ni doslajevanja, koncentriranega mošta, nobenega čiščenja vina ali kakšnega drugega dodatka, zato so vina odprta, direktna in ohranjajo sortnost.

Modra frankinja je temno rubinaste barve, v vonju prednjačijo note, ki spominjajo na robido, višnjo, do izraza pa pridejo tudi arome začimb. Vino je suho in uravnoteženo, značaj frankinje je jasen, tanini so nežni in zreli. V ustih deluje bogato, uravnoteženo, polno in dokaj harmonično, harmonija sadnih vonjav se lepo zaokrožuje z lesnimi notami tako v vonju kot v okusu v srednje dolg žameten zaton.

Je polno, izjemno bogato, sadno, sveže, s svojevrstno fino cvetlico, ki se približuje modremu pinotu. Ena boljših modrih frankinj!

Izjemno lepo se poda k jedem, kot so na ražnju pečen odojek ali jagenjček, mesu na žaru in suhomesnatim narezkom. Modra frankinja se zelo rada spogleduje tudi s pikantnejšimi siri.

Sorta: modra frankinja Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 26,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si