Nedelja,
10. 4. 2011,
9.27

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Nedelja, 10. 4. 2011, 9.27

8 let

Skoraj pozabljen kostanjeviški presnic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Zaradi zahtevne izdelave so na kostanjeviški presnic skorajda pozabili, saj te energijsko bogate slaščice ni nihče več izdeloval.

Iz pozabe ga je obudila Slavica Plahuta, upokojena etnologija in raziskovalka prehrane in prehranjevalnih navad na Goriškem, in ga kot zanimivo in tradicionalno goriško slaščico ponudila tudi drugim. Po tej slaščici je bil poznan predvsem kostanjeviški samostan Pecivo, ki so ga pripravljale gospodinje na Goriškem, predvsem pa je bil po slaščici poznan kostanjeviški samostan, je sicer v slovenski kulinarični literaturi slabo poznano. Večjo veljavo mu dajejo v goriški, tržaški in furlanski kulinarični dediščini. Prav na tem področju je tako kot potica, ki ji na tem območju rečejo tudi gubanca ali gubana, vzbudil precej zanimanja in raziskav tako glede svojega nastanka kot imena.

Simbolizira večnost in Kristusovo krono Kostanjeviški presnic oziroma presnec je bogato meščansko nadevano praznično pecivo iz krhkega testa, nadevano z rozinami, namočenimi v vinu in rumu, orehi, mandlji, pinjolami, arancini, citronatom, na maslu popraženimi drobtinami, sladkorjem in sredozemskimi dišavami. Zavito je v obliko spirale in ima na sredini luknjo, saj simbolizira večnost in Kristusovo krono, ker nima ne začetka ne konca. Ponavadi so ga pekli za veliko noč, zaradi izdatnosti dišav in začimb pa je postalo značilno tudi za božični in novoletni čas.

"Presnec v slovenskem jeziku pomeni presen kruh ali kolač, pripravljen iz nekvašenega testa," je povedala Slavica Plahuta.

Zaradi zahtevne priprave je skoraj utonil v pozabo Kostanjeviški presnic je skorajda utonil v pozabo, je še povedala Plahuta, saj ga je zaradi specifičnih lastnosti krhkega testa izredno težko pripraviti. V prejšnjem stoletju ga je zato nadomestila potica. Vendar pa je etnologinji vendarle uspelo zbrati dovolj podatkov in receptov, da ga je ponovno sama pripravila.

Nimamo prav veliko stvari, ki so tipično naše in bi se z njimi lahko ponašali, zato jih moramo ohraniti in zaščititi, je še povedala Slavica Plahuta.

Protokolarno darilo novogoriške občine "Kasneje smo za pripravo navdušili tudi pekarno Brumat in po dveh letih priprav ga bodo ponovno začeli peči ob večjih praznikih," je še povedala Plahuta. Robert Brumat iz pekarne Brumat je povedal, da bodo presnec pripravljali tudi ob večjih naročilih ali kot protokolarno darilo novogoriške občine.