Skodelico pravične slovenske kave, prosim!

Ideja pravičnega sistema trgovanja in poznavanje kave sta v neprofitni Zadrugi Buna združila vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič, raziskovalca pravične trgovine Reneja Sušo in poznavalca ter pražarja kave Tineta Čokla.

V skodelici kave Buna je tako združeno vse to, za kar se v zadrugi zavzemajo – znan izvor, zagotovljena kakovost, preglednost poslovanja in odgovornost do ljudi in okolja. Začeli so s tem aromatičnim napitkom, katerega okus in idejo bi radi razširili med več uporabnikov, čez čas pa načelo tovrstnega delovanja prenesli tudi na druge izdelke.

Izdelki, ki imajo čim manj negativnih posledic Rene Suša, ki se raziskovalno s pravično trgovino ukvarja že deset let, poudarja, da v Zadrugi Buna stremijo k izdelkom, ki imajo na svoji poti od pridelovanja in do končnega uporabnika čim manj negativnih vplivov na ljudi in okolje. Glavna pozornost je pri tem usmerjena na proizvajalce, kar vključuje varne delovne razmere in pravično plačilo, nezanemarljiva pa ni v pridelovanju in proizvodnji okolja niti odgovornost do okolja.

Del pravičnega trgovanja pa ni le sledenje izvora surovine, temveč tudi njena nadaljnja predelava, pravzaprav vse dokler ne doseže končnega uporabnika. In kako gre to pri kavi Buna?

Vsak mesec druga Ena od njenih posebnosti je to, da ni vedno ista ne le vrsta, temveč tudi lokacija plantaže, s katere prihajajo zrna. Pri čemer je vsem skupno to, da so vključene v sistem pravičnega trgovanja.

Čas obiranja kave glede na podnebna okolja se razlikuje, kar je razlog, da je ta, ki pride do pražarja Tineta Čokla, tako raznovrstna. Trenutno je na primer na voljo kava, ki je prišla iz Mehike, sledila bo iz tista iz Etiopije. "Pri kavi Buna tako noben mesec ne boste pili enake. A kar je še bolj bistveno, vedno bo sveže pražena," pravi Čokl. Na prodajnih policah ne bo nikoli starejša od dveh tednov. Njena zrna pa so obrana ročno in selektivno, je še pomemben podatek.

Z izbrano pridelano, obrano in praženo pa boste lahko spoznali raznovrstni aromatični svet kave, je prepričan njen raziskovalec Čokl. "Kava ni le grenka tekočina, lahko je tudi sadna," še opiše eno od njenih značilnosti.

Kuhinjske krpe iz jute V imenu odgovornosti do okolja je shranjena v ponovno uporabne steklene kozarčke, s katerimi se vedno znova lahko vračate po nove zaloge pravične kave. V Ljubljani to najdete v pravični trgovini 3Muhe, na prodaj pa je tudi še po nekaterih drugih lokacijah po Sloveniji.

Vreče iz jute, v katerih do nas pripotujejo kavna zrna, prav tako ne bodo romale v smeti. Iz njih bodo namreč v društvu Smetumet, ki različni odpadni material predeluje v uporabne izdelke, vsakič znova izdelali kuhinjske krpe.

Zakaj zadruga? Da lahko širijo pravično kavo pri nas, so se ustanovitelji neprofitne zadruge morali najprej (pravno) organizirati. Svoje znanje in izkušnje so tako Živa Lopatič, Rene Suša in Tine Čokl združili v zadrugi. Ta se jim je zdela najbolj smiseln partner v trgovini, ki se obrača k izvoru, pridelovalcu in kjer je odkup neposreden, torej s čim manj posredniki.

Zadruga se je tako njenim ustanoviteljem zdela najbolj konstruktivna in pravična organizacija ljudi in kapitala. Pokazala se je kot najbolj enakovreden način za takšno delovanje, saj ima vsak zadružnik enako moč. Poleg tega spodbuja sodelovanje in vključevanje, vsi so v njej aktivni, dobička pa so deležni vsi člani, ne le lastniki kapitala. V primeru Bune bo ta namenjen širitvi njenega delovanja, saj gre za neprofitno zadrugo.

Množično zbiranje sredstev za pravično kavo A da bo Buna, mimogrede, njeno ime izvira iz lokalnih etiopskih jezikov, "mame" kave, kjer se z manjšimi različicami poimenovanje kave, pa naj gre za zrno, rastlino in napitek, suka okoli besede buna, dosegla širši krog uporabnikov, so v zadrugi začeli kampanjo množičnega financiranja.

V okviru projekta Buna. Skodelico zavedanja, prosim! tako zbirajo sredstva za vzpostavitev večje pražilnice in prostorov za razvoj izdelkov, narejenih skladno s predstavljenimi načeli, ter nakup potrebne opreme. Da jim bo to uspelo, v Buni potrebujejo 30 tisoč evrov, od tega jih bodo 10 tisoč v obliki nagrad vrnili nazaj podpornikom.

Buno podpira tudi Vita Mavrič Navdušena nad vonjem, aromo in zgodbo, ki je v ozadju kave Buna, pa istoimensko zadrugo in pobudo aktivno podpira tudi šansonjerka in ustanoviteljica Cafe teatra Vita Mavrič. "Ker gresta kava in Cafe teater z roko v roki, smo ob njegovi 20-letnici prijateljem in sodelavcem podarjali kavo Buna. Tisti, ki so jo prejeli, so bili navdušeni nad njenim vonjem in aromo. Ko so izvedeli, kaj je v njenem ozadju, pa pozitivnih odzivov ni in ni bilo konec," je svoje začetne izkušnje z Buno posredovala pevka.