Restavracija Robba: na cenejši strani Valvas'orja

Restavracija Robba je ime verjetno dobila po italijanskem arhitektu, ki je leta 1751 postavil enega najpomembnejših vodnjakov v Ljubljani: vodnjak treh kranjskih rek (Save, Krke, Ljubljanice), imenovan tudi Robbov vodnjak. Če ga obiščete, imate na poti do Robbe še prestižno vinoteko Movia in drugačno Pritličje – samo da veste, kako do prijetno oblikovanega lokala, za katerega smo najprej mislili, da bo zgolj še en ljubljanski kafič s konceptom. Pa ni samo to.

Robba je, če takole od daleč ugibamo, še eden od obratov v lasti tistih, ki imajo malce naprej po poti restavracijo Valvas'or (še eno ime iz ljubljanske zgodovine). A zdi se, da je Robba plod modernejšega koncepta, manjših, bolj preprostih jedi, pa naj gre za zajtrke, kosila in konec koncev tudi za večerje. Pomembno je povedati, da so izbrali solidnega hišnega vinarja – Aljoša Jakončiča, ki ponuja sivi in pinot in merlot. Tudi na splošno vinska karta ni slaba, poleg tega pa imajo razen treh šampanjcev vsa vina v ponudbi na kozarec.

Café – Bar – Restaurant Robba Mestni trg 4, 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 422 03 70

Na dan našega obiska so skuhali konkretno gobovo juho, pripravljeno, kot se šika. Zraven pa celo serijo hladnih in toplih predjedi, tudi jetrno pašteto s sadnim kruhom in tartufato. Nič čudnega, če vemo, da gre za delo kuharja, ki je zadnja leta služboval v Separeju na Viču, kjer je ta pašteta ena najbolj zanimivih jedi.

Jasno, kot se za takšen tip bistroja spodobi, imajo svoj tatarski biftek z gran padanom, zanimivo gorčično omako in tartufovim maslom. Podobno zanimiv je vegetarijanski tris s humusom, guacamolejem in zelenjavnim čipsom. Ob klasiki pršuta in salame narežejo še nekaj sirov, ponujajo pa še žabje krake, bakalar, ocvrte rake, piščančje ocvrtke in celo kranjsko klobaso z bučno majonezo.

Morda bi na tem mestu povedali, da smo pri predjedeh spili kozarec chardonnaya Dušana Kristančiča, ko so prišle na mizo glavne jedi, pa so ponudili neprepričljiv Verusov modri pinot in le za odtenek elegantnejši Sutorjev Red. Je pa, kot rečeno, vinska karta pri Robbi solidna. Ob šampanjcih (Veuve Clicquot in dva Mumma) imajo lepo serijo penečih vin – Mosaic, Bjana in prosecco Soligo. Hecno, da imajo od Medota zgolj rebulo (in ne penin), ob Jakončiču in Kristančiču pa se najdejo še Šumenjak, Protner, Burja, Šturm, Marjan Simčič, Korenika&Moškon ter roséji Batiča, Kupljena in Guerile.

Nazaj k hrani. Ko smo v Robbi večerjali prvič, smo poskusili pljukance s kranjsko klobaso ter biftek. Pozneje se je večerja razvila drugače, kot smo si zamislili, in končali smo v prostoru za popivanje, zato smo vse skupaj ponovili, a v spominu sta nam obe jedi ostali kot izvrstno pripravljeni. V drugo smo pri glavnih jedeh pregled nadaljevali s krpicami z račko, bučo, bučnimi semeni in kostanji. Zelo jesenska jed, sicer testeninska, ki pa se je po pravici znašla med glavnimi.

Na drugi strani smo dobili ne prevelik, zagotovo pa dovolj visok hišni burger z ocvrtim krompirjem. Konec koncev je v Ljubljani trenutno moderno jesti ameriške pleskavice in zato obstajajo lokali, kjer ne morete dobiti mize, da bi poskusili to moderno hrano, ki je prevzela Ljubljančane in turiste. Burger pri Robbi je bil, drugače ne moremo reči, korekten. Omake ni bilo preveč, okus mesa se je čutil, kruh je bil, kot mora biti, in tudi ocvrt krompir je bil pravi. Bolj globoko v tej razpravi ne bi šli.

Ob še nekaterih ribjih in mesnih jedeh se hvalijo z bogatimi solatami (tudi s panceto, račko ali pečeno zelenjavo). Nas pa je seveda, kot običajno, bolj zanimala ponudba sladic, ki je po tradiciji v takšnih lokalih razmeroma široka. In res, imajo sufleje, panakoto, jabolčno pito in še nekaj reči, na mizo pa so prinesli skutno pito z limeto in jagodami ter, še en podpis kuharja, ki se je preselil z Viča – kavni creme brulee z viskijem.

Bolj kot pita nas je navdušil brulee, čeprav je bil po takšni večerji že nekoliko preveč nasiten. Še dobro, da smo napad hrane lahko ubranili z limončelom in, kar je del omizja še posebej razveselilo, z Methano Aleša Kristančiča. Morda na koncu samo še pogled na cene. Račun za večerjo naj bi znašal od kakšnih 15 do 20 evrov na osebo, če boste za glavno jed naročili biftek ali ribeye, pa okoli 25 evrov.

Povzetek

Bistro v Stari Ljubljani z novo tržno nišo. Nekje med tapasi in velikimi restavracijami. Veliko je solat, nekaj testenin in nekaj večjih kosov mesa. Jasno, imajo tudi svoj burger.

Vinska karta je takšna kot v podobnih lokalih v tujini. Solidno in poceni hišno vino, nekaj Štajercev in nekaj Primorcev, pa tudi šampanjec se najde. So pa vina na kozarec morda za kakšen evro predraga.

Ocena