Restavracija Pikol: goriški morski prestiž

In, da ne bo pomote, naj takoj na začetku povem, da gre za morda najprestižnejšo restavracijo v naši krajih, kar se da razbrati tako iz cen kot iz klientele. Jasno, v leseni hiški ob romantičnem ribniku se zbirajo bolj italijanski kot slovenski gostje, pa še ti imajo po navadi globoke žepe. Toda, če le imate možnost in če cenite kreativno kuhinjo, še posebej ribje jedi, vam v Pikolu ne bo žal investicije.

V času našega obiska so stregli dva degustacijska menuja – krajšega (s šestimi jedmi in s pozdravi iz kuhinje) za 60 evrov, daljšega z devetimi jedmi za 90 evrov. Ob začetkih sicer radi strežejo svojo, zdaj že kar pomembno, penino z družinskim imenom Silveri, a njihova vina so tudi kasneje ob degustacijskih menujih vedno na voljo; stavijo predvsem na penine in na bele zvrsti.

Naše omizje se je ob pogledu na vinsko karto takoj odločilo, da bo pilo malo, a dobro. Manjša steklenica belega pinota iz še socialističnih Brd (1975) je pomenila arhivsko vino za majhen denar, a z velikim tveganjem. Že povsem utrujena plutovina je prav neverjetno zadržala izjemno vsebino, dekanter pa s časom odpodil vse skrbi. In dokler se vino ni naredilo, nam je družbo delala zelo pitna Silverijeva rebula.

Sicer pa se mladi naslednik ni dal zmesti in nam je še pred menuji hitel streči sveže jurčke na žaru, ki jih je menda ravno dobil. Gobomrznež iz naše ekipe se je moral zadovoljiti z bogomolkami, ki jih zgolj polijejo z olivnim oljem. Ob nekaj vrstah kruhkov so ves čas na mizi tudi zelo posebni sladki sušeni kakiji – mimogrede, gre za lokalni recept in proizvod neke družinske prijateljice. Nujni pozdravček kuharja je vseboval na samosvoj način pripravljene mini porcije napihnjenega parmezana, capreseja in lososovega namaza.

No in potem se je začelo zares, kar pomeni veliko malih porcij zelo posebnih jedi, katerih recepti so bili sestavljeni v kuhinji, nad ribnikom, ali pa so bili v teh krajih vsaj do skrajnosti predelani, da so dobili Pikolovo barvo, vonj, okus in obliko. Vse podrobnosti je nemogoče opisati, a tradicionalni karpačo brancina, ki ga za celo omizje pripravijo pred gosti v živo, je še vedno eno najlepših doživetij. Surovi in očiščeni brancin v samem finalu plava na krožniku, polnem sokov različnega sadja, poprov, soli, olivnega olja, kisa, pomaranče in limone. Morda gre, kljub temu da je ena prvih jedi, tudi za najobilnejši krožnik pri Pikolu.

Veliko obilnejša kot recimo rdeče kozice v okusni hladni pomarančni juhi. Ko se je končno "odprl" arhivski pinot, se je ravno pridružil še eni tradicionalni Pikolovi jedi: očiščeni in z bio plinom ožgani škampi, kjer sodeluje zdravilno arganovo olje in piranski solni cvet. Domač recept je tudi ostrigova juha z žafranom in ostrigovim listom. Iz Aljaske pa prihaja okusna kraljeva rakovica. Med glavnimi jedmi je najbolj pametno naročiti ribo – v degustacijskem menuju je to file kovača, ki ga postrežejo v družbi trilogije viola krompirja. Če boste kdaj gostovali pri Pikolu, je mogoče poskusiti vsaj še deset ekstremno posebnih jedi in tisti najbolj izbirčni se lahko odločijo za tuno – prekajeno in naribano kot posladek h kakšnim dobrim rezancem. Zelo poseben vonj in okus.

Pred sladicami strežejo vojn pomaranč s Sicilije, ki vam ga s sprejem razpršijo po roki (aroma terapija pravijo) in če vam ostane še kaj prostora, imajo nekaj izvrstnih idej tudi za sladice. Govorimo o projektu vonj orientalskih začimb z malinami in kardamomom. Čeprav je pravi posladek, pravzaprav sprehod okoli ribnika ...

Povzetek

Če ste ljubitelji morskih jedi, Pikola ne smete preskočiti, vsaj vsako leto enkrat je treba tvegati in odpreti denarnico, konec koncev gre za eno od štirih slovenskih gostiln, za katere italijanski ocenjevalci trdijo, da so izjemne. Izjemne pa so tudi kreativne recepture, ki jih ponujajo.

Vinska karta je solidna in poleg hišnih vin pokriva celo Slovenijo in velik del Sredozemlja. Če se znajdete, je mogoče piti poceni in dobro, če pa bi radi naredili vtis na družbo, ste na pravem mestu za drage francoske mehurčke.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.