Restavracija Mediterraneo: novinci v turističnem srcu Ljubljane

Okoli Stolnice je v zadnjem času zrasla Ljubljana, ki v toplem delu leta ponuja veliko in še več tujcem, pozimi, ko turisti odidejo, pa stavbe malce samevajo. Tudi Mediterraneo je prejšnjo soboto, ko je prvič letos snežilo, kazal precej puščoben obraz in več kot očitno je bilo, da so svojo ponudbo načrtovali pod vplivom neverjetno uspešnega soseda Sokola. So pa precej cenejši in so za opremo namesto slovenskih narodno-zabavnih motivov izbrali jugonostalgične vzorce.

Takole na hitro: reklama za čistilo Midor, plakat rockerjev Buldožer iz leta 1975, reklama za konfekcijo Jugoplastika – "za kišu". Škatla Koestlinovega izbora piškotov in napolitank ter, bog ve, zakaj, tudi plakat za neko francosko nagradno igro z zamaški. Vse to je obešeno na stenah. Mediteranski pridih, ki ga ponuja ime lokala, ni preveč izrazit. Mize imajo ozke prte, stoli so rahlo neudobni. Namesto prtičkov so na mizi papirnati žepki, v katerih so pribor in majhni prtički.

Mediterraneo se trudi z najmanjšimi stroški in hoče ponuditi najcenejše v tem delu prestolnice. Batičev rosé je recimo kar 30 odstotkov cenejši kot pri sosedu. Večino vin natočijo na kozarec, le Jakončičeva rdeča Carolina in rdeče Truške iz kleti Rodica so na voljo kot buteljka. Mediteranski favoriti so sicer Ščurek (pili smo njegov sauvignon), Belica, Kupljen (pili smo njegov modri burgundec), Blaževi, Batič, Klenart, Verus, Radgona … In če omenjamo, da so vina znosnih cen in očitno nizkih marž, je treba povedati, da je tudi hrana poceni, bifteki z bogatimi prilogami so najdražji v hiši, pa še ti ne dosežejo 20 evrov.

Prvi sneg nas je opozarjal, da v Ljubljani ni ravno sredozemskega vzdušja in podobno je bilo s hladnimi jedmi – prevladovale so paštete, krajnska klobasa, nekaj salam, karpačo govedine ali hobotnice, popečen sir … Mi smo naročili in dobili razmeroma veliko porcijo paštete s tartufi. Morda je bila malce presuha, zato je bilo zraven maslo, zakaj so dodali toliko rukole, pa nam ni uspelo odkriti. Tudi na deski s suho klobaso je bilo preveč rukole, pa še mesnina je bila nekoliko preveč milimetrsko natančno narezana.

Dnevna juha je bila cvetačna, pa še fižolovo smo si izprosili, brez kranjske klobase, da smo lahko pozneje poskusili še kaj drugega. Goste, morda še ne povsem dodelane juhe strežejo v velikih skodelicah, zraven prinesejo lepinji podoben kruh, eno najboljših jedi, ki je tlačila mizo tisto popoldne. Jasno, na jedilnem listu je še mnogo več, tudi gobova in goveja juha, med toplimi predjedmi pa vrsta testenin (njokov, rezancev, špagetov), ki jih povežejo z zelenjavo, divjačino, pršutom in tartufi, gamberi, pa tudi z rukolo, ki se je izkazala za nekakšno rdečo nit poznega popoldneva. V velikih količinah je namreč pomagala tako bifteku kot ljubljanski topovski krogli.

Se sprašujete, kaj je ta topovska krogla? Gre za v drobtinah in sezamu ocvrto kroglo piščančjega mesa, ki v sredici skriva pršut, sir in arašide. Če prištejete k tej žogi različnih okusov in načinov priprave še nemajhno dozo pečenega krompirja ter nepotrebno dozo rukole, lahko ugotovite, da smo se najedli preveč. Manj nasiten je bil biftek, ki so ga opremili z omako sušenih paradižnikov. Zraven so bili kroketi in, uganili ste, rukola. Čudežna solata, ki daje vitamine, predvsem pa občutek, da so porcije večje.

Med glavnimi jedmi je sicer najti še nekaj biftekov in celo kakšno morsko žival, imajo pa tudi bolj bogate solatne krožnike, ki za majhen denar zadovoljijo marsikateri okus. Mi smo se medtem raje zapodili proti sladicam. Izbor več kot ducat jedi se je v zadnjem času zmanjšal, ker so vse zmrzline zaradi zime izločili. Lotili smo se jabolčnega zavitka. Nič posebnega.

Je pa res, da je to, kar smo jedli mi, se pravi sladico, najmočnejšo mesno glavno jed, toplo in hladno predjed, mogoče dobiti za kakih 25 evrov. Kosila in večerje pa so v različnih ponudbah tudi za polovico cenejši. Se pa zdi, da vsa ulica, morda pa kar vsa promenada od Vodnikovega hrama do Špajze, bolj kot na božična in novoletna slavja čaka na novo, ne gre dvomiti, rekordno poletje.

Povzetek

Mediterraneo je nov turistični lokal, ki se zgleduje po tistih, ki jim je s to tematiko uspelo v preteklosti. Malo je slovenski, malo sredozemski, malo italijanski in celo francoski. Ima pa dostopne cene in velike porcije, kar gotovo šteje.

Vinska karta ima dve strani v jedilnem listu, a zanjo velja enako kot za jedačo. Poceni, a nič posebnega. Je pa res, da je na voljo nekaj solidnih slovenskih avtorjev.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.