Restavracija Element: konjeniki tudi v Črnučah

... če smo mednarodni in natančnejši v okviru Kaval Group, ki je ena tistih skupin, ki z združitvijo mnogih različnih restavracij poskušajo zmanjšati stroške in izboljšati ponudbo. Prvo jim verjetno uspeva, drugo pa ... "Kavalovci" imajo solidno "wanna be" toskansko restavracijo pod Šmarno goro ̶ prav zadnjič smo se pogovarjali o njihovem florentincu. Tudi v piceriji in špagetariji Favola smo že dobro malicali. O preostalih delih njihovega mega posla pa ne bomo zdaj govorili. A za Element smo slišali, da namerava sesuti primat Cuba v kategoriji najboljših slovenskih prestižnih italijanskih restavracij. Pa jim uspeva?

Tako kot Cubo so se postavili v novo gradnjo v industrijsko-trgovinski coni. Tako kot Cubo so se temeljito lotili notranje opreme, iz (pre)velikega prostora izločili nekaj separejev, pripravili vzorne menije in uporabili najboljše, kar Kaval med natakarji in kuharji lahko kupi ...

Morda bi na separejih še malce delali, čeprav se je izkazalo, da se je ravno takrat, ko smo večerjali, pripeljala velika skupina gostov, ki seveda potrebujejo veliko prostora in ki seveda dobro plačajo. In temu primerno imajo na jedilnem listu res obilo jedi, morda tudi kakšno, ki se ne rima s preostalimi. Je pa vprašanje, če ne bi potem umanjkale skupine.

Ampak ne glede na vse, že v začetku smo lahko pili solidno vipavsko Zelenovo penino, hočem reči, da niso davili zgolj z radgonsko in Bjano, takoj na začetku smo že poskušali manj tipične jedi, ki jih je ponujal jedilnik. Recimo gazpačo s čilijem in zeleno, pa tudi s solatko zelo močno podprt bučkin karpačo. Jasno, v zakladnici hladnih imajo še kup drugih karpačev, kapreze in seveda kraški pršut. Da o hobotnici v solati ne govorimo. Skratka vse, kar je v zadnjih letih moderno ohladiti ... Tudi izbira juh je velika, čeprav smo se lotili dobre čebulne in nič slabše goveje, ampak lahko bi dobili še zelenjavno in gobovo. Moja izkušnja z Italijo je seveda obratna, tam juh praktično nimajo na jedilnih listih, ampak kdo pa pravi, da je Element zgolj italijansko specializiran ... Mislite da zato, ker imajo treviški radič s pršutom? Ali pa zato, ker imajo jakobinke v landu? Ali pa samo zato, ker imajo posebno stran v jedilnem listu, ki je namenjena zgolj paštam in rižotam v vseh pojavnih oblikah, kar verjetno privabi vse okoliške uslužbence?

A imajo tudi celo stran solat, ki jih lahko pomešajo z vsemi možnimi zelenjavami ̶ pa tudi z mesom. Ampak pri naši mizi se nismo sprenevedali in smo si naročili meso z veliko začetnico. Tako se je na mizi znašel angusov biftek, ki je ob koncu preveč izgubljal na svežini, in saltimboka, ki je hudo bežala iz klasičnega v komercialnejši recept z obilico pršuta. A če si ne bi naročili omenjenih jedi, bi lahko poskusili še žrebičkovo taljato, piščanca z jurčki, mocarelo in ajdovo polento, imajo pa tudi argentinski steak.

V kategorijo "pri nas dobite vse" pa sodijo še vse ribe, ki so v modi, da hobotnici na žaru in škampih niti ne govorimo. Ampak mi bi sladico in po Klinčevem rdečem cuveju, ki je cenovno še najmanj odstopal od normalnih številk, smo si želeli kako sladko vino. A ga strežejo zgolj celo steklenico. Kako pripravno. Vino smo preskočili, med širokim spektrom sladic smo se zavihteli k solidni lešnikovi torti in neproblematični panakoti. Na koncu za Jakončičevo grappo ni bilo težav, lahko jo dobite zgolj en "štamperle", ni jo treba spiti cele steklenice.

Povzetek

Element želi biti prestižna italijanska restavracija, kar ji v nekaterih segmentih celo uspeva. Morda bi še največ storili, če bi po italijansko prilagodili velikost porcij in jedilni list zmanjšali za kako jed ali dve.

Vinska karta ni obširna, je pa zato razmeroma draga, brez tujih etiket.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.