Preverjeni recepti za okusno tradicionalno nedeljsko kosilo

Svetuje prehranska strokovnjakinja Marija Merljak.

Goveja ali kokošja juha

Potrebujemo: − meso starejše živine z veliko veziv (rebra, prsa ali rep) ali meso starejše kokoši, vzrejene na prostem, − čebulo, − česen, − rdeč in rumen korenček, − peteršiljevo korenino, − korenino zelene, − kolerabo, − por in − luštrek.

Priprava: Sestavine prelijemo s toplo vodo in solimo. Vsaj tri do štiri ure kuhamo na rahlem ognju.

Kakšni so učinki jušne zelenjave? Korenje ima betakaroten, ki se spremeni v vitamin A za zdravo sluznico, ter vitamin E in veliko mineralov ter vlaknin. Uravnava holesterol in očiščevalno odstranjuje odpadne snovi in kisline. Ker je sposoben vezati odvečno želodčno kislino, pomaga pri pekoči zgagi.

Čebula je zdrava tako surova kot tudi kuhana, dušena ali pečena, saj se pri toplotni obdelavi ohrani večina zdravilnih snovi. Čebula ima insulinu podoben hormon, zato je dobra za diabetike. Preprečuje strjevanje krvi, znižuje slab holesterol in zvišuje dobrega.

Česen deluje razkuževalno, pomaga odstranjevati strupene snovi iz želodca in črevesja, zbira odvečne maščobe in razbremenjuje jetra, veže težke kovine, uredi krvni obtok, okrepi srčno mišico in omogoča boljše dihanje. Živci se okrepijo, izginejo nespečnost, preutrujenost, glavoboli, razdraženost, omotičnost in depresije.

Koleraba ima veliko eteričnih gorčičnih olj, zaščitnih karotenoidnih snovi in vlaknin. Izboljšuje prebavo, čisti ožilje in znižuje holesterol, zdravi sluznico, čisti pljuča in sečila. Odstranjuje sečno kislino in spodbuja očiščevalne procese v telesu.

Peteršilj: že nekaj njegovih listov, korenin ali cvetov spodbudi prebavo, odvaja odvečno vodo, eterična olja in žveplo odganjajo vetrove, pomirjajo krče in vrenje v črevesju. Ima veliko kalija, ki uravnava krvni tlak. Vsakokrat ko korenino skuhate v juhi in potresete juho z lističi, okrasite sendvič in narezek, vam bo pomagal biti boljše volje, spodbudil bo bolj bistro in jasno razmišljanje. Peteršilj vsebuje veliko vitamina C, precej folne kisline, flavonoidnih snovi in klorofila, ki nas močno prečiščuje.

Zelena ima sicer nekaj manj vitaminov kot peteršilj, a več aromatičnih snovi. Značilen okus ji dajejo eterična olja iz terpenov. Delujejo proti raku in pomirjujoče. Eterična olja spodbujajo raztapljanje prehladne sluzi in njeno izločanje. Zelena je bogata z minerali, največ ima natrija, kalija, magnezija in kalcija. Med vitamini je veliko provitamina A, vitaminov skupine B, vitamina C in E. Zelena pospešuje izločanje prebavnih sokov iz želodčne sluznice in v želodcu uničuje bakterije. V jetrih krepi dejavnost razstrupljevalnih encimov, spodbuja nastajanje in izločanje seča in sečne kisline iz sklepov in tako preprečuje vnetja.

Por zaradi eteričnega olja z žveplom deluje antiseptično in podobno kot česen in čebula vsebuje alicin in cink. Je odličen proti holesterolu in maščobam v krvi, še posebej koristi poškodovanim venam, da se kri ne nabira v žepkih.

Luštrek je zelo aromatičen, hrani da prefinjen okus. Zadosti je že nekaj lističev in s svojo aromo napolni ves lonec juhe. Zaradi eteričnih olj, ftalidov luštrek pomirja in sprošča. Prav tako odpravlja vetrove, lajša izkašljevanje, spodbuja tek in pomaga pri neredni menstruaciji.

Pražen krompir

Potrebujemo: dober škrobnat krompir, čebulo, sol, poper, ocvirke z mastjo ali zaseko.

Priprava: krompir (celega v lupini) skuhamo v oslajeni vodi, olupimo in narežemo na rezine. Na masti z ocvirki zarumenimo čebulo in vanjo stresemo narezan krompir. Pražimo nekaj minut in po želji zmehčamo z malo juhe. Popramo po želji.

Krompir ima škrob in kot gorivo daje človeku energijo. Ima sicer malo beljakovin, a so vse dobro izkoristljive in brez glutena, zato ga lahko jedo tudi ljudje s celiakijo. Mineralov ima skoraj za ves periodni sistem, je dober za razstrupljevanje in razkisanje telesa. Kombinacija kalija in magnezija pomirja in znižuje krvni tlak. Silicij utrjuje vezivna tkiva, zato bomo lepši in bolj gibčni, zaradi vitamina B6 bo krompirju hvaležen tudi želodec.

Marsikdo se dandanes zaradi škroba in uporabe mastnih ocvirkov ali zaseke praženemu krompirju izogiba. Pri tem ne smemo pozabiti na že omenjeno vlogo čebule, ki ob primernih količinah nevtralizira morebitne škodljive vplive mastnih sestavin praženega krompirja.

V tradicionalnem nedeljskem kosilu so za glavno jed ob praženem krompirju ponudili goveje meso, ki so ga skuhali v juhi. V mesecih, ki imajo v imenu črko r, so meso oplemenitili s hrenom, hladno hrenovo solato ali sladko hrenovo omako. Za hrenovo solato so na drobno naribali hren in jabolko, ju zmešali med seboj, prilili nekaj žličk dobrega olja, solili in poprali, sladkali in pokapali z jabolčnim kisom ali limoninim sokom in lahko še s kislo smetano. Ponekod so namesto kisa uporabili vino. Na Primorskem so ponudili sladko hrenovo omako. Naredili so jo tako, da so na maslu ali kuhanem maslu zarumeneli drobtine, dodali nariban hren in sladkor, še nekoliko popražili, da je sladkor karameliziral, in z juho zmes zgostili v maso. Nekateri so namesto juhe uporabili vino.

Hren poleg vitamina C, žvepla, kalija, asparagina, arginina, glutamina vsebuje tudi močno eterično gorčično olje in glukozinolat sinigrin, ta skupaj z žveplenimi in flavonoidnimi snovmi močno krepi imunski sistem in preprečuje rakasta obolenja. Hren deluje antibiotično, saj meša štrene bakterijam, vstopa v njihovo presnovo in zavre njihovo razmnoževanje; ne uničuje pa koristne mikroflore.

Jabolko vsebuje veliko vitaminov, zlasti B5 in C, mineralov, pektina in sadnih kislin. Varuje pred stresom, ureja prebavo, pomaga prebavljati mastno hrano, znižuje slab holesterol, veže težke kovine in varuje pred rakom. Zato pregovor: "Jabolko na dan prežene zdravnika stran!"

Solata

Solata, brez katere ni pravega slovenskega kosila, ima namreč kar pravljičnih sedem snovi, ki pomirjajo.

Zelena solata s fižolom

Potrebujemo: endivijo ali drugo sezonsko zeleno solato, fižol, česen, dobro olje in kis, sol in poper, po želji tudi kuhano jajce.

Priprava: solato očistimo in na hitro speremo pod tekočo vodo. Dodamo strt česen, kuhan fižol in narezano kuhano in ohlajeno jajce, solimo, popramo, prilijemo olje in okisamo z jabolčnim ali vinskim kisom, po želji lahko z limoninim sokom.

Večina meni, da naj bi jedli solato zaradi vitamina C, vendar Merljakova poudarja, da je polna mineralov, ki so pomembni za odpravo zakisanosti telesa. Razmerje med minerali je zelo ugodno, zato uravnava odnos med vodo v celicah in zunaj njih. Solata je dober diuretik, ko nam otekajo noge. Zaradi obilice folne kisline se po solati počutimo lahkotnejši, boljše volje in bolj uspešni.

Endivija je v sorodu s cikorijo, ne pa z navadno, mehko zeleno solato. Vsebuje inulin, ki znižuje količine sladkorja v krvi, spodbuja delovanje jeter, ledvic in celo vranice. Glutaminska kislina v endiviji odpravlja utrujenost, daje boljšo voljo in večjo vzdržljivost. Ima veliko vlaknin in vode in izredno malo kalorij, zato ureja prebavo in pomaga hujšati. Drugič: bogata je s kalijem, fosforjem in vitaminom K, zato sodeluje pri odvajanju vode iz telesa in skrbi za dobra veziva med kostmi. In tretjič, ima intibin za pospešitev prebave in presnove.