Polenta, nasitna kmečka hrana

To, kar je za Sicilijance pašta, je za Furlane polenta. Vsakdanja hrana, ki je stoletja dolgo kmetom dajala moč in jim poceni polnila želodce. Med njima ni veliko razlike: če pašto delate sami, je to, da jo zamesite, zvaljate, oblikujete, posušite, skuhate in oblijete s prelivom, dolgotrajen proces. Prav tako traja dobro uro, da skuhate pravo polento, poleg tega pa je to še težaško delo, saj je treba polento nenehno mešati, pa še skorajda bogokletno je, če tega ne počnete v bakrenem loncu, imenovanem paiolo, in z leseno kuhalnico, znano kot tarello.

Zato hvala bogu za instantne različice. Te po okusu sicer niso tako popolne kot prava polenta, niso pa tako brez okusa kot instantne juhe. V resnici nas večina pozna le instantno polento.

Kratka zgodovina polente nam pove, da je bil pulmentum osnovna prehrana rimske legije, le da seveda to ni bila koruzna jed, temveč jed iz prosa ali pire. Pozneje, ko so Saraceni v Rim prinesli ječmen, so tradicijo nadaljevali z nečim podobnim žgancem. Kolumbu se imajo zahvaliti za to, da je v Evropo prinesel koruzo in se je polenta spremenila v rumeno koruzno mešanico. A kljub boljšemu okusu je še vedno ostala preprosta kmečka jed. Z nekaj dodatki pa jo lahko spremenite v okusno kosilo ali večerjo.