Oranžna barva ni zagotovilo za naravno vino

Primož Štajer je vodja ljubljanskega dela festivala Label Grand Karakterre, mednarodnega festivala ekoloških in biodinamičnih vin, ki so ga lani prvič priredili v Zagrebu, letos pa v več kot podvojenem obsegu razširili še na Ljubljano. Drugi Label Grand Karakterre bo to soboto v Ljubljani, v nedeljo pa v Zagrebu zbral okoli 70 vinarjev iz sedmih evropskih držav, kar festival postavlja med največja mednarodna vinska srečanja pri nas in v regiji.

Ekološka pridelava postaja vse močnejša blagovna znamka, ljudje iščejo ekološke proizvode, nekateri zato, ker je to moderno, drugi zato, ker jih skrbi za svoje zdravje in okolje. Tako tudi vinarji v vse večjem številu poudarjajo ekološkost svojih vin, nekateri že od nekdaj, drugi zadnjih nekaj let. A ekološko vino je problematičen pojem, predvsem zato, ker je njegova definicija precej ohlapna. Še do pred kratkim so evropski pravilniki določali le, kaj pomeni ekološka pridelava grozdja, kaj se je s tem eko grozdjem dogajalo v kleti, ni preverjal nihče. Zdaj zakonodaja določa tudi, kako je treba delati v kleti, da lahko na steklenico pritisneš pečat ekološkega vina, a se pogoji mnogim vinarjem in vinoljubcem zdijo preohlapni.

Festivalsko letvico so postavili veliko višje Tudi organizatorjem festivala Label Grand Karakterre, na katerem "nastopajo le vinarji, ki izpolnjujejo jasno določene kriterije", nam je pojasnil Primož Štajer, ki je z idejnim vodjo in direktorjem festivala Markom Kovačem dogodek letos pripeljal tudi v Ljubljano. Nastopajoči imajo ekološki ali podoben certifikat oziroma so v fazi certificiranja, v vinogradu in kleti ne uporabljajo kemikalij z izjemo pripravkov na osnovi žvepla in bakra v minimalnih količinah, alkoholno vrenje poteka izključno s pomočjo avtohtonih kvasovk, sorte, ki jih vzgajajo, so avtohtone ali značilne za njihovo regijo, vinarji so obenem lastniki vinogradov in kleti, njihova vina pa so tehnično brezhibna.

Naravnost ne sme biti izgovor za napake Poudariti velja predvsem zadnjo postavko, tehnično korektnost vina. "Pod imenom 'naravno' vino je mogoče dobiti vse mogoče brozge, čemur smo se želeli izogniti. Tukaj nočemo vinarjev, ki svoje slabo delo opravičujejo z nazivom naravno, biološko ali biodinamično." Zato so za festival iskali vinarje, ki imajo dovolj znanja in izkušenj, da lahko tudi z minimalnimi posegi v kleti pridelajo brezhibno vino. "Pravzaprav gre za način dela, kot so ga poznali nekoč, dokler se niso v 50. letih prejšnjega stoletja začeli pojavljati herbicidi in pesticidi, pozneje pa še umetna gnojila. Zdaj se vse več vinarjev spet vrača v preteklost, a s to razliko in predvsem srečo, da imajo zdaj veliko več znanja in je zato kakovost sodobnih naravnih vin neprimerljivo višja."

Tudi rdeča in peneča vina so lahko naravna In da razčistimo – naravna vina niso nujno oranžna in oranžna vina niso nujno naravna. Štajer se strinja, da je skovanka "oranžna vina", ki označuje bela macerirana vina, nedvomno pripomogla k prepoznavnosti in priljubljenosti naravnih vin, a oranžna barva še ni stoodstotno zagotovilo za naravnost oziroma ekološko pridelavo: "Kontakt mošta s kožico jagode še ne pomeni, da je vino naravno." Prav tako pa naravna vina niso le oranžna, ampak tudi bela, rosé, rdeča in celo peneča. To raznolikost bodo v soboto predstavili tudi na festivalu, kjer se bodo predstavljali vinarji tako iz Slovenije in Hrvaške kot iz Avstrije, Francije, Italije, Madžarske in Portugalske.

Degustacija vrhunskih japonskih sakejev Ob vinih bodo ponujali tudi nekaj destilatov iz Francije in tudi zunaj Evrope, še posebej pa so organizatorji ponosni na ponudbo precejšnjega števila sakejev majhnih, družinskih proizvajalcev iz Japonske, ki jih lahko spoznate tudi na vodeni degustaciji. "Ti sakeji so res fascinantni. Človek ne bi pričakoval, da se pri pijači, narejeni s fermentacijo riža, lahko pojavlja takšno bogastvo arom in okusov. Zato sem vesel, da bodo lahko to poskusili in izkusili tudi naši obiskovalci," je poudaril Štajer.