Neumen kmet ima debel krompir

Krompir si več kot očitno zasluži nekaj besed. Kdor ne ve – leto 2008 je leto krompirja (leta 2004 je bilo leto riža), razglasili so ga Združeni narodi. Sama beseda krompir ima vsekakor več pomenov: nekomu lahko pomeni osnovno živilo, znanstvenik si krompir razlaga kot gomolj rastline, ki spada v družino razhudnikov, spet tretji pa si besedo krompir razlaga na popolnoma drugačen način, kot sinonim za srečo in uspeh.

Krompir je četrto najpomembnejše živilo na svetu

Krompir pa poleg sinonima za srečo velja tudi za četrto najpomembnejše živilo na svetu. Več je pridelanega le riža, pšenice ter koruze. Leta 2003 je bilo na svetu pridelanega več kot 220 milijonov ton krompirja, dve leti kasneje, pa se je število povečalo na magičnih 319 milijonov ton. Kljub temu, da so Kitajci tisti, ki prispevajo dobro četrtino vsega pridelanega krompirja, pa ne smemo zanemariti tudi Rusov in Indijcev. Skupaj z Kitajci pridelajo več kot polovico vsega krompirja na svetu.

Kako je krompir prispel v Evropo?

Indijanci so ga v južni Ameriki gojili že pred več kot 2.000 leti, po mnenju nekaterih strokovnjakov, pa naj bi krompir odkrili v Peruju. Kmalu naj bi se razširil v ostale predele južne Amerike, kjer so ga Evropejci tudi odkrili. Ko so Španci zavzeli nekatera obalna območja v južni Ameriki ter začeli množično postavljati svoje rudnike zlata in srebra, so od Indijancev pobrali ne le rude, temveč tudi hrano. Ker pa je bil v tistem času prav krompir najpomembnejše živilo, so Španci prevzeli tudi tega.

Natančnega podatka o tem, kako je krompir prišel v Evropo ni, zelo zanimiva pa je nekakšna »krompirjeva legenda«, ki izvira iz leta 1588, ko se je na Atlantiku zgodila huda nesreča. Nekateri viri pričajo, da se je potopila ogromna španska ladja, ki pa je poleg orožja prevažala tudi veliko količino hrane iz južne Amerike. Orožje se je potopilo na dno oceana, hrano pa je naplavilo na zahodnih irskih obalah. Obalni kmetje so poleg razbitin našli tudi krompir, kmalu zatem pa so ga tudi posadili. Že po prvi letini je bilo jasno, da je krompir izjemno živilo, zato se je kaj kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.

Krompir je steber ljudske prehrane

Do nas je krompir prišel v 18. stoletju, v času vladanja cesarice Marije Terezije, ki je poleg vseh upravnih, šolskih ter vojaških reform postavila tudi zakon obveznega sajenja krompirja. Kmetje so se na začetku upirali temu zakonu, vendar pa je krompir kljub temu že v naslednjih sto letih postal ena od najpomembnejših poljščin. Viri dokazujejo, da je krompir že v 19. stoletju postal steber ljudske prehrane po vsej Sloveniji. Temu dokazovanju v prid govori tudi dejstvo, da smo Slovenci izumili kar 132 imen za krompir (npr. čompe, debeli bob, brnica, grampor, papeščak - baje naj bi bilo prvo slovensko ime za krompir zemeljsko jabolko).

Krompir drastično spremeni Irsko Irska je bila prva evropska država, kjer je krompir postal glavna hrana takratnega prebivalstva. Leta 1800 je imel na Irskem takšno veljavo, da so v revnejših predelih jedli (skorajda izključno) samo krompir. Prav zaradi dejstva, da je krompir eden izmed energijsko bogatih jedi, ki lahko nasiti veliko ljudi, se je začelo prebivalstvo na Irskem naglo širiti. V tristo štiridesetih letih (od leta 1500 do 1840) se je prebivalstvo z manj kot treh milijonov razširilo na več kot osem milijonov. Velike zasluge pri tem ima tudi krompir.

Vendar pa se že takrat pojavijo opozorila. Nekateri ljudje so opozarjali na nevarnosti, ki jih prinaša odvisnost prebivalstva od samo ene vrste hrane, vendar njihove pripombe niso bile slišane. In takrat se je zgodil najhujši scenarij, ki si ga nihče ni želel niti v najhujših nočnih morah. Leta 1845 je na Irskem prišlo do strahovite krompirjeve glivične bolezni, Phytophthora infestans, ki je trajala kar šest let. Bolezen, naseljena na krompirju, je zelo hitro napredovala, kmalu zatem pa je bilo uničenega več kot polovica krompirjevega pridelka na Irskem. Posledica: smrt več sto tisoč ljudi, več kot milijon prebivalcev se je kmalu izselilo v Ameriko.

Uporaba krompirja danes V Evropi se dandanes krompir največkrat uporablja za pečenje, postrežen z maslom ali margarino. Vendar pa tega ne moremo trditi za celotno Evropo. Na zahodu je najbolj priljubljen ocvrti krompirček, v Italiji pa ga največkrat postrežejo pri priljubljeni jedi, imenovani gnocchi. Srednja ter vzhodna Evropa prisega na kuhan krompir ali krompirjev pire, največkrat postrežen z različnimi vrstami mesa. Zanimiv je tudi podatek, da je imela leta 2007 prav Nemčija največjo porabo krompirja na osebo.

Imeti krompir – imeti srečo Kot zanimivost ob koncu tega kratkega prispevka lahko podamo tudi znani slovenski pregovor: »Neumen kmet ima debel krompir.« Kar pa seveda ne smemo jemati dobesedno. Pomeni namreč to, da ima lahko tudi tisti z najmanj znanja največjo srečo. Krompir je lahko torej tudi sinonim za srečo oz. uspeh.