Nejka in Uroš Klinec: nedaleč stran pri mlajšem bratu

Človek mora imeti kar srečo ali vsaj dobre zveze, da dobi mizo pri Urošu Klincu. Že nekaj časa je, kar smo se najavili, a ni bilo lahko. Potem je naš prišepetovalec spodaj v Novi Gorici zavrtel nekaj telefonov in smo vendarle dobili mizo ob gručah nemško in italijansko govorečih gostov. Sobe so bile tisto noč zasedene in menda je bilo podobno vse poletje.

Nejka & Uroš Klinec

Plešivo 51b, 5212 Dobrovo v Brdih

Telefon: 041 359 253

Brda so posel, pa naj gre za televizijske limonade, vino ali večerje. In tako je tudi pri Urošu Klincu, ki je natančno načrtoval svoj novi kulinarični projekt. Če je bil Uroš pri bratu Aleksu v Medani zgolj specialist za meso in žar, je na novi lokaciji združil vsa svoja znanja in jasno je, zakaj so ga ljudje tako toplo sprejeli.

Kakorkoli, tistega že malce oddaljenega večera smo se, ko se je končno sprostila ena miza, lotili klasične briške ponudbe. Ponudbe, ki takole od daleč spominja tako na Kabajeve kot na Aleksove zamisli o prijazni kuhinji z razgledom, le vinska karta je v lokalu malce bolj pestra. Še vedno so na vrhu vina brata Aleksa, a se ne branijo ne Movie, ne Edija Simčiča, ne Dolfa, Nanda, Čotarja ali Ščurka, celo kakšen zamejec se najde v ponudbi, mi pa smo pili sauvignon iz kleti Marjana Simčiča.

Za pozdrav so postregli svežo kozjo skuto z drobnjakom in bučnim (ne olivnim) oljem. Pravijo, da gre za ekološke izdelke. Sledil je poseben tatarski biftek, ki ga Uroš, mojster za meso, pripravlja po svojem receptu. Smo si pa zaželeli tudi nekaj hišnih mesnin, da vidimo, kako tem stvarem strežejo v novi zgradbi. Pršut je zorel štiri leta, pridružili so se mu dve salami in nekaj parmezana, pa še štiri vrste kruha so bile na mizi.

Tistega večera je bila za goste treh dežel na voljo juha iz gomolja zelene, ki so jo poboljšali z nekaj kockami kruha. Menjava vina – s sauvignona na Klinčevo rdečo Quelo – pa je jasno ponudila razlago za nadaljevanje. Konec je bilo sprenevedanja, sledile so konkretne, za Uroša Klinca značilne jedi. Na eni strani so bili rezanci s klobaso, na drugi strani ostro začinjeni mini njoki s telečjimi lički in repom. Nekakšen uvod v mesni finale, taljato pruske govedine z belo polento, počasi pripravljena telečja lička v omaki iz paradižnika in korenja z dodatkom pečenega krompirja.

Morda je treba povedati, da smo po glavnih jedeh za hip stopili na vrt (z razgledom) in se lotili še manjšega bataljona steklenic piva lokalnih mojstrov Reservoir Dogs. Ko smo se vrnili, sta nas na mizi čakali čokoladna pena z lešniki in kavo ter panakota z domačimi jagodami.

Za konec, med natančnim pregledom shrambe z zorečimi mesninami, so nas preizkusili še s hišnimi žganicami: tropinovec, lipa, slivovka, medica … Priznamo, bili smo že kar utrujeni – a na prijeten način.

Povzetek

Dokaj nova gostilna, ki izkorišča vse izkušnje, ki jih imajo v Brdih v zadnjih letih, hkrati pa se Uroš Klinec še natančneje posveča svojemu hobiju – dobro pripravljenim mesninam vseh vrst. Med hladnimi in toplimi se seveda najde tudi nekaj testenin in kakšna juha.

Vinska karta je solidna, strogo lokalna oziroma primorska. Ob vseh asih pa je glavna zvezda seveda Aleks Klinec s svojimi ekološkimi vini.

Ocena