Libanonske poslastice

Preplet kultur in okusov Čeprav libanonsko kuhinjo opisujejo kot značilno mediteransko, se v njej skriva veliko okusov, ki so značilni za narode, ki so zavojevali deželo. Največ »okusa« so tam gotovo pustili Turki, saj so ozemlje imeli pod nadzorom dobrih štiristo let. Med drugo svetovno vojno so na državo "pazili" Francozi in tam pustili slavne francoske rogljičke, creme brulee in flan. Danes marsikdo pozna libanonsko kuhinjo po majhnih obrokih (podobno kot v Španiji tapas), imenovanih mezze, ki so navadno sestavljeni iz solat, majhnih prigrizkov v obliki popečene zelenjave in morskih sadežev, pomak, kumaric in druge vložene zelenjave ter arabskega kruha. Brez sladic tudi med temi prigrizki ne bo šlo. Predvsem pa ne brez obvezne kave, zraven pa je skoraj nujno grizljati baklavo, ki je najbolj priljubljena sladica.

Obilje zdravja

Libanonska kuhinja je znana po tem, da v svoje ponve in lonce meče več belega mesa kot rdečega, če pa že rdečega, je to najbrž jagnjetina in v gorskih predelih kozje meso. Sredozemsko morje prav tako ponuja bogato izbiro rib in morskih sadežev. Jedi, posebno zelenjavne, so obilno začinjene z olivnim oljem in limono. V Libanonu ne gre podcenjevati zelišč in začimb, s katerimi izboljšujejo okus jedi. Sestavine morajo biti sveže, velikokrat pa hrano pripravljajo pred gosti, da ta lahko začuti arome, sestavine in preplete okusov. Navadno so omake in pomake sestavljene iz jogurta, jedi pa največkrat jedo z nevzhajanim kruhom. Malce manj zdravja bo gost zaužil s sladicami, saj so navadno zelo sladke, pripravljene z veliko sladkorja, olja in oreškov. Seveda med vsemi kraljuje baklava, poleg nje pa v sladkorju praženi oreški (poznajo več kot 20 okusov in različnih priprav oreškov) in nepogrešljiva skodelica kave.

Značilni grižljaji

Za nekatere jedi smo že slišali, nekatere našim ušesom zvenijo tuje. Če se boste kdaj ustavili v libanonski restavraciji ali, še bolje, potovali po Libanonu, je tukaj nekaj namigov:

Shish taouk – belo piščančje meso, marinirano v olivnem olju in limoninem soku, začinjeno s peteršiljem in posebno začimbo, ki jo pridelujejo iz rujevega drevesa, imenovano sumac.

Humus – pomaka, narejena iz čičerike, sezamovega tahinija, limoninega soka in česna. Največkrat ga jedo s kruhom.

Kibbeh – to jed bi nekako najbolje opisali kot ocvrto bulgurjevo školjko, polnjeno z različnimi nadevi. Največkrat je to jagnjetina, vendar različne pokrajine poznajo različne nadeve. Največkrat so okrašeni z metinimi lističi.

Zatar – okus te jedi se razlikuje od družine do družine, največkrat pa jo dobijo prijatelji in gostje. Narejena je iz sušenih zelišč, sezamovih semen in soli.

Tabbouleh – solata iz bulgurja, paradižnika, mete, limoninega soka in olivnega olja.