Sreda, 2. 1. 2013, 6.41
8 let, 9 mesecev
Kako porabiti praznične ostanke
![](/media/img/61/d8/523502e2fa84fb431152.jpeg)
Z recikliranjem ostankov hrane je tako, da je to že skoraj ideološko vprašanje. Ali smo dovolj bogati, da lahko hrano zavržemo? Če vprašate mene, nismo nikoli tako bogati. Pa naj bo potica v smeteh še tak statusni simbol, se to pač ne spodobi. Mogoče sem pač otrok socializma in so me naučili, da je pri hrani lepo biti skromen. Toda tudi otroci kapitalizma se lahko zamislijo nad nesmiselnim odmetavanjem še popolnoma uporabne hrane.
Če seštejemo količino hrane, ki jo na svetu dnevno zavržemo, bi z njo lahko nahranili 44 milijonov lačnih. Po svetu gre v nič 1,3 milijarde ton hrane na leto. Povprečno sto kilogramov na prebivalca ZDA in Evrope. Največ je zavržejo v zalivskih državah: v času ramadana samo v Abu Dabiju v smeti zmečejo 500 ton hrane, v Dubaju pa neverjetnih 1850 ton. V običajnih mesecih je ta številka sicer za 20 odstotkov manjša, a še vedno šokantna.
Pri odpadli hrani gre za dve skupni: za hrano, ki jo izločijo že proizvajalci, in za hrano, ki jo po nakupu v smeti vržejo potrošniki. V prvem primeru ne moremo narediti veliko, razen da na primer ne kupujemo v velikih nakupovalnih središčih, ki so največji smetarji hrane. V primeru doma zavržene hrane pa lahko naredimo veliko. S preudarnimi nakupi, s tem, da ne kopičimo, tako da brzdamo svoje potrošniške impulze. Pa tudi s tem, da ne skuhamo več, kot pojemo. Če pa že, ostanke predelamo v drugo hrano. Krizni časi so pravi, da se spet spomnimo trikov naših prednikov, ki niso zavrgli prav nič. Konec koncev so tako nastali kruhovi cmoki, polpeti, njoki, rižote – iz ostankov suhega kruha, krompirja, mesa in zelenjave. Da o makaronovih narastkih sploh ne govorimo.
Idealna za uporabo raznovrstnih ostankov je tudi quiche, francoska slana pita. Najbolj slavna različica je quiche lorraine, lorenska pita s slanino in sirom. Toda na osnovo iz krhkega testa se lahko položi marsikaj – od nasekljanih ostankov purana v kombinaciji z zelenjavo do rib in sira, celo iz kombinacij predjedi, ki so nam ostale v hladilniku, se lahko sestavi okusen nadev. Eksperimentirajte tako kot z oblogami za pico – ki je, mimogrede, tudi odlična jed za porabo prazničnih zalog – in ne gre dvomiti, da boste našli tako pito, ki bo všeč vsej družini.
Za nadev: lonček kisle smetane pest belega sira pest ricotte jajce sol poper ščep muškatnega oreščka čebula narezano meso od pečenke poljubna zelenjava (recimo cvetača, brokoli, ohrovt ali kaj drugega, kar ste imeli za prilogo k mesu)
Moko presejte, posolite in počasi vgnetite na koščke narezano maslo. Po potrebi dodajte nekaj žličk vode. Gnetite, dokler ne dobite voljnega testa, ki ga za pol ure pustite v hladilniku.
Čebulo narežite na kolobarje in jo na olju popražite. Zmešajte kislo smetano (lahko dodate tudi jogurt), zdrobljen sir, riccotto in vmešajte jajce, posolite, popoprajte, začinite s ščepom muškatnega oreščka. Ko se čebula ohladi, jo vmešajte v zmes.
Testo razvaljajte na velikost pekača za pite. Dno preluknjajte z vilicami in ga za nekaj minut postavite v pečico, ogreto na 175 stopinj Celzija. Nato po testu prelijte kremasto osnovo, ki jo obložite z mesom in zelenjavo. Pecite dobrih 15 minut na 175 stopinj Celzija. Postrežete lahko toplo s solato za večerjo ali lahko kosilo, pa tudi hladno za zajtrk.