Četrtek, 5. 3. 2015, 11.45
7 let, 7 mesecev
Kaj si za zadnjo večerjo zaželijo na smrt obsojeni

Ali v Ameriki na smrt obsojenim tik pred sklepnim dejanjem izbrani obrok tudi zagotovijo, je odvisno od tega, v kateri zvezni državi je kazen izvedena. V Virginiji na primer te želje ne izpolnijo, obsojeni se morajo zadovoljiti s tem, kar je na zaporniškem meniju. Na Floridi si za zadnji obrok lahko izberejo kakšno izmed jedi v ponudbi lokalnih restavracij, vendar naročilo ne sme preseči 35 evrov (40 dolarjev).
V Teksasu na smrt obsojenim od leta 2011 ne zagotavljajo več zadnjega obroka po izbiri. In sicer od takrat, ko si je rasistični morilec Lawrence Russell Brewer tik pred sklepnim dejanjem zaželel obrok z vsebnostjo več kot 3.500 kalorij.
Brewer si je za zadnjo večerjo izbral dva piščančja zrezka, pol kilograma mesa, spečenega na žaru, trojni hamburger s sirom, pico, tri fajite, omleto, skledo okre, posodo sladoleda, kikirikijevo maslo in tri steklenice piva. Vse to pa je tudi dobil.
Željo po obilnem obroku je imel tudi leta 2012 usmrčeni morilec Carl Simmons. Pred njim so se tako znašli dve pici, italijanska klobasa, kos parmezana, nacho sir, dva velika jagodna šejka, jagodna Coca-Cola, supervelik pomfrit iz McDonald'sa z dodatnim kečapom in majonezo, jagodni sladoled in še bi lahko naštevali.
A ker ima zadnji zaporniški obrok po izbiri praviloma omejitve, si na smrt obsojeni večinoma zaželijo bolj ali manj preproste jedi. Pa naj bo to hamburger s sirom, zrezek, pečeni piščanec, pita ali kaj drugega.
Od toasta z marmelado do škampov
Iz preteklosti je znano, kakšen je bil zadnji obrok nekaterih izmed zloglasnih na smrt obsojenih zapornikov.
Fotograf, ki je ovekovečil zadnje obroke usmrčenih
Razprave o ukinitvi zadnjega obroka na smrt obsojenim v Teksasu pred leti so vzbudile tudi zanimanje novozelandskega fotografa Henryja Hargreavesa. "Najbolj nenaraven trenutek je, da na smrt obsojenega vprašate po želji o zadnjem obroku. Na Novi Zelandiji, od koder sem, večinoma pa tudi drugod v razvitem svetu, o smrtni kazni niti ne razpravljamo. Gre namreč za kazen, ki je ostalina preteklih obdobij. Ta mala vljudnost – 'Kaj želiš jesti, preden te ubijemo?' – mi skače pred očmi," je svoj fotografski projekt, ki je nastal pred leti, na svoji spletni strani z besedami predstavil Hargreaves.
Kaj čuti človek pred zadnjim obrokom v svojem življenju, se je spraševal odločen nasprotnik smrtne kazni. S tem vprašanjem se je lotil serije fotografij No Seconds, v kateri je predstavil, kaj so nazadnje pojedli na smrt obsojeni.