Kaj bo za kosilo? Dva kosa testa in vreča blitve.

Preteklo leto se je Andrew Zimmern, ki slovi po svoji TV-oddaji Bizarna hrana, klatil po Hrvaški. Pred dnevi so na Travel Channel predvajali to epizodo. Med bizarno hrvaško hrano je poskusil pečene polhe, žabe, juho iz kamna, braški vitalec, ki je velikansko nabodalo iz jagnječje drobovine, in soparnik, nekakšno pico z blitvo.

Pri zadnjem mi ni jasno, kaj naj bi bilo na njem bizarnega, a Hrvati so se odločili, da bodo soparnik, natančneje poljiški soparnik, razglasili za nacionalno jed. Le teden dni pred predvajanjem oddaje o bizarni hrvaški hrani so soparnik, kakor ga pripravljajo v kraju Poljica, v Bruslju zaščitili kot hrano s posebnim geografskim poreklom.

Prototip sodobne italijanske pice?

Morebiti je zgodovina te jedi, ki na Hrvaškem velja za kulturno dediščino, edino, kar jo dela tako zelo posebno. Hrvati namreč trdijo, da je ta jed iz zaledja Dalmacije prototip sodobne italijanske pice, ki so jo na tla Italije prinesli Rimljani – tudi po zgledu soparnika. Jed iz dveh kosov najpreprostejšega testa ter nadeva iz surove blitve, peteršilja in čebule je, če ne drugega, izjemen primer kuhinje siromakov, ki se je spremenila v nacionalni zaklad.

Pri tem ima nekaj tudi zgodovina, saj so bile Poljice središče Poljiške republike, avtonomnega ozemlja s svojimi knezi, ki je obstajalo od 13. stoletja do vpadov Napoleona v začetku 19. stoletja in delovalo po vzoru pravične družbe. Nekateri celo trdijo, da je Thomas More svojo Utopijo zasnoval prav na načelih statuta Poljiške republike.

Soparnik bo okusen tudi, če pravila nekoliko prikrojite

S soparnikom je tako, da lahko zdaj, ko je zaščiten, originalnega dobite le v Poljicah. Ponarejeni soparnik pa lahko pripravite tudi doma in prav zdaj, ko nas oči kar bolijo od obilja zelene barve, je čas, da blitvo (ali pa špinačo) spremenite v to preprosto jed. Pri tem ni potrebno, da uporabite staro zimsko blitvo, kot veleva tradicija. Prav tako za soparnik ne potrebujete značilnih lesenih okroglih podstavkov, s katerimi jed prevrnejo na žerjavico, saj jo izvorno pečejo na odprtem ognjišču, pokrito z žerjavico. Od tu tudi izhaja njeno ime – v starem narečju zaledja Dalmacije sopar pomeni pepel.

Niti ni potrebno, da naredite ogromen, skoraj meter širok soparnik. Okusen je tudi manjši in kvadraten, odvisno od tega, kakšen in kako velik pekač imate. Tudi ni potrebno, da ga pečenega razrežete na romboidne koščke, kot je to predpisano v zaščitenem receptu. Skratka, lahko se malce požvižgamo na bruseljske predpise in slano pito – ali pico – pripravimo za okusno pomladno kosilo.

Soparnik z blitvo

pol kilograma bele moke

dcl vode

sol

kilogram blitve

šop peteršilja

čebula

dva stroka česna

olivno olje

Moko posolite, vlijte vodo in zamesite testo. Pustite, da testo vsaj pol ure počiva, nato ga razdelite na dva enaka dela. Blitvo operite, odstranite peclje in jo narežite na trakove kot rezance. Dobro jo odcedite, če je potrebno, jo popivnajte s papirnato brisačo. Čebulo nasekljate, prav tako peteršilj in vse skupaj vmešajte v blitvo. Posolite, zmesi pa dodajte še približno pol decilitra olivnega olja. Polovico testa razvaljajte v obliki kroga, tako da bo debelo približno dva milimetra. Po testu razporedite nadev. Drugo polovico testa razvaljajte v enako obliko in ga položite na testo z nadevom. Rob testa s prsti dobro zalepite in zavijte, da nadev ne bo uhajal. Soparnik nekajkrat prebodite z vilicami, da se med peko ne bo napihnil. Pecite ga približno pol ure na 180 stopinjah Celzija. Še toplega premažite z olivnim oljem, v katerega ste drobno nasekljali česen.