Sreda, 10. 9. 2014, 10.57
7 let, 1 mesec
Gostilna Pri Vodniku: postopna prenova
Pri Vodnikovi domačiji v Šiški so se lotili prenove ponudbe in z zanimanjem smo se odpravili pogledat, kako stvari stojijo.
Po pravici povedano so nas na spremembe, bolje na prihod gorenjskega mojstra, ki je včasih deloval v Vili Belli, pozneje oziroma do spomladi pa v ribji restavraciji Tabor v Podbrezju, opozorili poznavalci. Naša ekipa je namreč Pri Vodniku že malicala, bilo je kako leto nazaj (stregla nas je popularna natakarica Greta iz Brinja), pa nismo zbrali dovolj informacij za zapis. Zdaj je materiala dovolj.
Gostilna Pri Vodniku
Vodnikova 65a, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 50 55 907
Takoj na začetku smo na vrtu srečali ekipo vrabcev, ki je na mizah prežala na vsako drobtinico, in leno mačko, ki je najprej dremala v velikem loncu za rože, omizju pa se je približala šele v času, ko je na mizah začelo dišati po mesu. Preračunljivo. Sicer pa je bilo na vrtu razmeroma polno, morda tudi zato, ker je bilo redko sončno popoldne teh dni. Država je dobivala nove ministre, Katančevi izbranci pa so se daleč na severovzhodu že pripravljali na večerni poraz z Estonci.
Nekaj skepse v zvezi s ponudbo. Novi mojster je nazadnje na Gorenjskem ponujal skoraj izključno morsko zgodbo. Zdaj je gostilno tam zaprl, ponudbe Vodnika, ki je še najbližje oznaki domača kuhinja, pa ni preveč spreminjal. Celo jedilni list je iz starih časov (čeprav poudarijo, da imajo pripravljenega še kaj posebnega), vinska karta pa je sploh ustna. Ampak pozneje smo ugotovili, da so jedi dobro pripravljene in da ima vsaka jed še kakšen dodatek, ki popestri krožnik. Celo nekaj rib so lahko ponudili, postrvi izpod Krvavca, kilogramskega brancina in še nekaj težjega kovača, a v glavni vlogi je za zdaj meso. Kako in koliko bodo spreminjali koncept, bo pokazal čas.
Tako imajo pri hladnih jedeh goveji karpačo, tatarski biftek, goveji jezik, jetrno pašteto, domačo salamo, savinjski želodec, sire in domačo šunko. Razmeroma klasične jedi, mi pa smo se odločili za hišni narezek, kjer ob govejem jeziku kraljuje mehak temnordeč medvedov pršut. Dodajo nekaj rezin dimljenih račjih prsi in kepico jetrne paštete. Mesnine gredo na kruh, zato je zraven nekaj masla, bi pa porcija lahko bila celo nekaj večja.
Predlog novega šefa je bil, da zraven kosila odpremo steklenico Laporja, bele zvrsti, kot si jo je zamislil Martin Krapež. Kolikor spijete, spijete, je predlagal. Krapež je hišni vinar in vsa njegova vina so menda brezpogojno na voljo. V ponudbi pa so še Edi Simčič, Ščurek, Hrvat Degrassi … Želijo si, da bi imeli čim več vin tudi na kozarec in vinska ponudba naj bi bila vsak dan boljša. Bomo videli. Na prejšnjih lokacijah na Gorenjskem je gospodar vsekakor znal z vini.
Pri juhah imajo govejo kar v nekaj pojavnih oblikah, mi smo se zagnali v tisto s palačinkami ter z rumenim in rdečim korenjem. Gobovo bojda pripravijo v kruhu, gosto bučno pa okrasijo s kapljicami bučnega olja. Med toplimi predjedmi imajo (še) vedno kup testenin, ajdovo kašo, bučke na žaru, mlad sir na žaru in celo pečene štruklje, da o rižotah in domačih rezancih ne govorimo, a naša naloga se je širila na glavne jedi.
Hvalili so posebej pripravljeno, na hitro popečeno, potem pa dolgo kuhano, na srečo ne premehko teletino Vodnikove babice s praženim krompirjem in hrenom. Jed je bila izvrstna, porcija velika, cena pa razmeroma nizka. Na drugi strani so očistili že omenjeno gorenjsko postrv, ji dodali pečen krompir v skoraj sladki omaki, popečene bučke in paradižnik z žara. Lahko bi dobili tudi kak biftek, za mase imajo (in jih bodo, kot kaže, še imeli) pečenke, zrezke in telečja jetrca, pa tudi kako solato s tuno ali piščancem se bi našlo. A nas so bolj zanimale sladice.
Tisti dan so pripravili nutelino torto z banano in pomarančno s čokolado, omenili pa so tudi palačinke, sufleje in solnograški žličnik. Tega smo seveda napadli ter ugotovili, da je eden za dva in da je skoraj pravi … Po vroči juhi in tej sladici se namreč dobra kuhinja pozna, mojstri pa dodajo žlico marmelade in vaniljevo kremo. Naj na koncu samo malo protestiramo proti avtomobilom, ki brez sramu parkirajo ob mizah. Strašijo namreč jedce, vrabce in mačko.
Povzetek
Začela se je zmerna prenova lokala, ki je do zdaj (ob prenočiščih) ponujal nekakšno domačo kuhinjo z le malo presežki. A prisotnost nove ekipe je že kar očitna, kar je najlažje opaziti pri kakovosti posameznih jedi. Ponujajo klasične mesnine in juhe ter (le) nekaj Jadrana. Pri Vodniku se boste dobro najedli že za približno 20 evrov.
Vinska ponudba je glede na ponujeno solidna, seveda pa jo bodo morali oblikovati v vinsko karto.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.