Gostilna pri Mari: skromno in prijetno na Obali

Ko se ob nemogočem prometno parkirnem sistemu spuščate iz Portoroža proti Piranu, morate paziti, da se pravi čas znebite avta, drugače utegnete imeti težave. Na srečo je Mara ena prvih reči, ki se dogajajo pri Tartinijevih. Druga, tretja hiša ne desni. Tako zunanjost kot potem notranjost sta opremljeni skromno, bolj se zdi, da je gost zavil na deci malvazije, in ko pridete k šanku, ugotovite, da pravzaprav niti nimajo veliko miz. Poleti si pomagajo s prehodom, nekakšnim dvoriščem, kamor nabijejo še nekaj stolov ali klopi, drugače pa gre za majhno gostilno, kjer strežejo predvsem morske zgodbe, in to po presenetljivo zmernih cenah.

Seveda ni bilo niti najmanjšega dvoma, da bomo v začetku poskusili hladne mešane ribje jedi (krožnik hladnih jedi), se pravi sipo, hobotnico v solati, sardelice in bakalar. Vse sijajno, če bi se le koščice sardelic malce manj zatikale za zobe. Soliden rezultat je dosegla tudi dimljena tuna, iz katere so pripravili karpačo, ki so mu ob olju in kisih dodali še prgišče malih paradižnikov. Možnosti pri hladnih začetnih jedeh je še nekaj, ampak kapreze in pršut bosta počakala na drug termin ali na drug tip restavracije.

Mi pa smo že izbirali juhe, ki so v tem kraju še posebej drugačne. Brez bobičev ni šlo, bili so sladki in bolj, kot je v navadi, povezani s koruzo, še bolj zanimiva se je zdela pasirana ribja juha, ki je ob gosti, mešani vsebini dobila kot rezervo zraven še nekaj žlic posušenih kruhovih kockic. Juhe strežejo v nekakšnih lončenih ponvah, za tiste, ki so jim takšne juhe preveč posebne, imajo še paradižnikovo, klasično ribjo juho s škampi in, jasno, govejo juho. Ob vsem tem smo se podprli z "domačo" malvazijo od Grbca, čeprav imajo na dnevnem redu veliko vina iz Brd, nekaj iz Vipave in lep kos Obale.

Grbca smo počasi zamenjali za veliko konkretnejšo kraško, Lisjakovo vitovsko grganjo in se zavihteli med tople jedi. Še prav posebna se je zdela zgodba z lignji, ki jih pomešajo s testeninami, olivami, kaprami in ostro paradižnikovo omako. Mimogrede, imajo kar nekaj toplih ribjih sestavin, ki jih pomešajo z rezanci in njoki. Veliko je rižot, tudi sipina, nekaj malega uporabljajo žafran, tartufe, zraven pa so tudi ribe in škampi, pravzaprav veliko škampov.

Za tiste, ki se jim ribe ne morejo priljubiti, pa seveda pripravijo tudi testenine s pršutom in rukolo. Omenjeni del smo preskočili in pogledali, kaj se zgodi na koncu ribje zgodbe. Na žalost se kljub pisani ponudbi in nekaterim zanimivim idejam ne morejo ločiti od uvoženih, plastičnih kalamarov in, kljub neposredni bližini, ne želijo Fondinega brancina. Z velikimi ribjimi ploščami rešujejo probleme prebivalstva, ki si želi veliko, vsaj toliko kot ob nedeljah v notranjosti.

Naša mizica si je želela poskusiti, pozneje se je izkazalo, da solidne, škampe na buzari in pomembno količino dobro pripravljenega gojenega brancina s pečenim krompirčkom in bučkami. Dišala je tudi taljata tune na rukoli, sicer pa imajo pri Mari vse ribe, ki si jih na Obali lahko izmislite – od kovača do žabe, od brancina do giric, celo morskega psa vam spečejo. Ribe so lahko ocvrte ali na žaru, cene pa dostopne, kot redko kje pri sosedih. Meso? Res ne bi priporočali, ampak kak biftek, purana, ombolo ali goveji zrezek s pršutom, to je gotovo mogoče dobiti.

Nabor sladic kaže na manj idej kot tople predjedi ali ribji izumi. (Pijana) hruška v refošku in "vroč poljub" oziroma vaniljev sladoled z gozdnimi sadeži sta prednjačila med predlogi gostinskega dvojca. Morda smo potem malce žalovali za domačo torto ali za tiramisujem, a so stvari rešili z več kot široko ponudbo žganja. Žižole, rutica, kaki, slivovka, grapa. Kar nekaj stvari smo poizkusili in odšli še kako dobre volje, še posebej, ker kljub izobilju hrane cene niso presegle 30 evrov na osebo.

Povzetek

Nepretenciozna ribja kuhinja, ki klasični turistični ponudbi dodaja nekaj izumčkov in nekaj vtisov iz notranjosti Istre. Predlagamo čim več predjedi, pa tudi dovolj samosvojo ponudbo juh. Oni pa vam bodo gotovo ponudili tudi kake ribje (hladne ali tople) plošče.

Vinska karta ponuja osnovna primorska vina s sprejemljivo ceno. Morda bi si lahko privoščili malo več drznosti.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.