Gostilna Majda: ribja restavracija v času krize

Običajno se pri nas na Primorskem razmeroma dobro jé. Celo v gostilnah, ki so v zadnjem času izgubile star sijaj ter padle pri ponudbi hrane in predvsem vina. A pri Majdi v Ospu (ki je ne gre zamenjati z Majdo v Gorici) smo bili res razočarani, in to praktično v vseh pogledih. Morda zato, ker smo prišli s prevelikimi apetiti, morda zato, ker je bilo zunaj hladno, notri pa zgolj ob kaminu malo bolje, morda zato, ker vinska karta ni držala, morda zato, ker na jedilniku ni bilo tistega, kar so tisti večer kuhali, morda zato, ker so nam ves večer razlagali, da je kriza, morda zato, ker je bil pršut tak, kot bi ga kupili v supermarketu …

Gostilna Majda Osp 88, 6275 Črni Kal

Telefon: +386 5 659 01 10

Kakorkoli, vstopili smo v zanimivo urejen lokal, ki od daleč malce spominja na konobo. Seveda, osnovna ponudba so ribe, čeprav jih tisti večer ravno veliko niso imeli. Jedilnico od točilnega pulta ločijo ribiške mreže, nad njim pa sta tista dva, ki sta nekoč obetala enakost vseh ljudi sveta – Josip Broz - Tito in El comandante Ernesto Rafael "Che" Guevara de la Serna. Pametno smo izbrali mizo zraven kamina in napadli jedilnik, ki je, kot rečeno, obljubljal marsikaj, a zares so imeli bore malo: pršut, govejo in ribjo juho, testenine ali rižoto s škampi ali tartufi, jajček s tartufi, pri glavnih jedeh pa ramstek ali lista, pa še nejadranske kalamare in škampe. Ja, samo to in še jabolčno-skutni zavitek.

Ker izbira ni bila velika, smo se lotili pršuta iz šepuljskega kombinata in razmišljali, kako bi bilo veliko bolj zanimivo, če bi namesto tega postregli kakšno istrsko različico specialitete. Potem so prinesli obe vrsti juhe, manj začinjeni, kot bi si želeli. Je pa res, da je težko skuhati dobro ribjo juho, ki marsikje, tudi pri Majdi ni bilo drugače, deluje preveč vodeno, z nedoločljivimi kosi morskega sveta. Rižoto s škampi medtem naredijo samo za dve osebi in v našem primeru je postalo hitro jasno, zakaj. Gre za hišno specialiteto, za recept, ki spominja na boljše čase gostilne. Izjemna jed, morda se bomo nekoč vrnili in pojedli zgolj ta krožnik.

Mimogrede, omenili smo, da tudi vinska karta ne živi v realnem času. Vin, ki so našteta, praktično nimajo, lahko pa dobite osnovno različico Pucerjeve malvazije ali refošk Vinakoper. Na srečo so našli tudi sijajen Brandulinov beli pinot (15 odstotkov alkohola) in bili smo, vsaj kar zadeva vina, pomirjeni.

Glavne jedi, če vas ne zanimajo kalamari iz bližnjega marketa, so bile jasno določene: ramstek ali list. Obe jedi sta bila korektno pripravljeni, dodali so polento z blitvo, a presežka ni bilo, še posebej potem, ko so se predstavniki italijanske skupine, ki se je mastila z ocvrtimi kalamari, začeli greti pri (našem) kaminu. Res jih je zeblo, ampak kriza je, zato ne kurijo preveč. Ker tudi sirov, ki jih je najavljala karta, ni bilo pri hiši, smo šli na sladice. Hladen, premajhen in neprepričljiv jabolčno-skutni zavitek se je boril s kavno zmrzlino, ki preprosto ni bila prava kavna zmrzlina.

Morda velja omeniti, da so imeli v Ospu, kjer so le streljaj oddaljeni od središč slovenskega oljkarstva, povsem brez zvezno oljčno olje in da so ponujali generičen balzamični kis iz trgovine. Imajo pa zato nekaj konkretnih žganic, za konec tudi rutico in klasičen tropinovec, da se človek ob kaminu in evergrinih, ki jih vrtijo, počuti kar v redu. Škoda le, da cene niso prilagojene kakovosti. Določene testenine se ustavijo pri 15 evrih, meso in ribe so še dražji, zato je skoraj nujno imeti s seboj 30 ali 35 evrov na osebo, brez vina seveda. In ob vsem doživetem in napisanem si skoraj ne znam predstavljati, da bi se Majda lahko borila z novimi gostilnami v Trstu in okolici, ki imajo strašne vinske karte in veliko širšo, modernejšo, pa tudi bolj dodelano ponudbo.

Povzetek

Nekoč pomembna gostilna ob sami meji, ki se je izgubila nekje med krizo in novimi časi. Raje imajo morsko hrano, a ponudba je omejena, jedi pa neprepričljive.

Vinska karta obeta nekaj več, kot dejansko imajo, dobite lahko Pucerja, nekaj ponudbe iz koprske in sežanske zadruge ter Brandulina. Vina niso poceni.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.