Dvor Jezeršek: večerja pod "zajlo"

Naša mala ekipa se z ekstremnimi športi že nekaj časa ne ukvarja več, delno zaradi let, delno zaradi nevarnosti poškodb, delno pa tudi zato, ker se nam zdi, da visenje na krvavški žičnici nima kakšne prave povezave s kulinariko. Ima pa zato Jezerškova družina v ognju še nekaj želez. Recimo mojstra, ki si je za postojanko na Zgornjem Brniku izmislil slogan: Na stičišču Alp, Panonske nižine in Mediterana. To seveda pomeni, da je na mizo mogoče dobiti marsikaj. A prostor ob potočku je simpatičen, še posebej ob sončnih dnevih, ko lahko sedite na velikem dvorišču, kjer šumenje potoka in čebljanje ptic le občasno motijo hrupna letala z Jožeta Pučnika.

Kot rečeno je Jezerškov kulinarični sistem vse od kateringa do hotela, od akademije do porok in omenjene "zajle". Zdajle mi je prišlo na misel – poroke bi lahko organizirali tudi na "zajli"! A pustimo ideje za kakšno drugo rubriko in se vrnimo na simpatično dvorišče.

Takoj na začetku smo, kot se za Gorenjsko spodobi, dobili kranjsko klobaso s hrenom in gorčico. Kombinacija, ki prepriča vsakogar, tudi tiste, ki na tekmovanjih za najboljšo kranjsko klobaso ne sodelujemo kot degustatorji. A porcija je majhna in njena naloga je zbuditi lakoto. Podobno kot pri mladem kravjem siru, pršutu in suhi slivi, ki jih ovijejo v rezino bučke in popečejo. Nadaljevanje ni nujno povsem lokalno obarvano, če seveda kraškega pršuta ne preselite na sever, a po drugi stani je na voljo jelenov tatarski biftek s koromačem in malinami.

Naše omizje se je ogrelo za čepleški želodec s kislimi jurčki, posebno hladno (svinjsko) mesnino, značilno za idrijsko in cerkljansko kulinariko. Za bolj vegetarijansko stran so poskrbeli s skuto z bučnim oljem in pripadajočimi semeni, nekaj čebule in paradižnikom bolj za okras.

Med hladnimi jedmi in juhami lahko rečemo dve ali tri o vinski ponudbi. V neposredni ponudbi imajo nekaj klasičnih vin, med belimi smo našli po kozarec Medotove rebule in Tilijinega sivega pinota. A škoda, da tistega, kar imajo v lični kleti, ne napišejo v vinsko karto, tako kot to logično počno v vseh gostilnah v tujini. Tako morate v klet, kjer skupaj z osebjem brskate po policah in med vini Steyerja, koprske kleti, Movie, Ščurka … izberete modri pinot Dušana Kristančiča, ki je nekaj minut pozneje napadel tople mesnine.

Še pred tem smo se pozabavali s ponudbo juh. Ena je bila klasična goveja s hišnimi rezanci in korenjem, druga se je rodila pred 215 leti v Vodnikovih kuharskih bukvah. Župa od zelišč je spasirana zelenjavna jed, ki ima na vrhu smetanov legir s petimi zelišči. Je pa treba vsem tistim, ki v zadnjem času sicer malce nerazumljivo, predvsem pa ne preveč natančno častijo knjigo Valentina Vodnika, pripomniti, da gre za prevode nemških receptov in da smo Slovenci svojo kuharsko knjigo dobili mnogo pozneje.

Morda je bila tudi zato goveja juha bolj slastna, a tako kot je omizje prihranilo Kristančičev modri pinot, tako je tudi kuhar prihranil najboljše za glavno jed. Ramstek, ki je menda dolge dni počival v gospodarjevi oskrbi, so spremljale tri sladke omake: marmelada iz rdeče čebule, gorčični namaz z medom in jogurtom ter kombinacija jabolk in brusnic v gorčičnih semenih. Zanimiva kombinacija, ki smo jo popestrili s solato iz mladega zelja.

Na drugi strani smo se pozabavali še z eno bolj ali manj gorenjsko jedjo, s špinačnimi rezanci, ki jim dodajo omako treh Pustotnikovih sirov, pa še popečene rezine kranjske klobase postavijo čeznje. In ko ravno govorimo o lokalnih jedeh: pri Jezeršku imajo ob priseganju na Vodnika in domačo hrano tudi kar nekaj mednarodnih jedi, ki jih vključujejo v razne mednarodne menije. Recimo šurlice z brodetom, saltimbocco, paello … Mešanica, ki skupaj z "našim" govejim golažem, vampi po tržaško, brancinom Fonda in dunajskim zrezkom izpade malce shizofreno.

Tega ne more urediti niti rima ob koncu. Sladice so sadne lepotice, pravijo pri Jezeršku, kjer spečejo vse vrste palačink (tudi gratinirane) ali pa za domov pripravijo pol ducata potic. Naše omizje si je zaželelo šmorn, pardon, cesarski praženec, oziroma Kaiserschmarrn po nemško. Kar preveč natančno so ga narezali na male koščke. Na Dunaju, kjer se je jed rodila, dobite natrganega, pri Jezeršku so sladici dodali solidno jagodno marmelado in jabolčno čežano.

Povzetek

Kuhinja, ki naj bi imela osnove v slovenski in gorenjski kuhinji, kjer so seveda najboljši, se rada podaja tudi v tuje dežele. Za kakšnih 25 do 30 evrov na osebo boste dobili klasično večerjo, je pa znano, da lahko ponudijo tudi katering, adrenalinsko večerjo ali tečaj kuhanja.

Morda bi ob vseh dejavnostih lahko dodali tudi izpisano vinsko karto. Klet imajo in vinska ponudba, ki temelji na najboljših Primorcih in nekaterih Štajercih, bi to ob uporabi klasičnega tiskalnika tudi omogočila.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.