Torek, 8. 1. 2013, 8.27
8 let, 9 mesecev
Dajte mi ocvirkov, svinjskih ocvirkov!
![](/media/img/50/cf/d870e54554c4d800998a.jpeg)
Mediji smo res čudni. Najprej ves december vsi mediji objavljajo recepte. Na tisoče in tisoče receptov, kaj vse moramo pojesti na božični in novoletni večer. Da o poticah niti ne govorimo. Nato dan ali dva po praznikih načnejo temo ostankov vseh teh silnih večerij. Da ja ne bi kaj ostalo, še posebejne v teh kriznih časih. Potem pa se začne bombardiranje z dietami. Obloženi s krivdo, ker smo decembra toliko pojedli – in popili –, nas prepričajo, da moramo na strogo dieto, sicer se nam bo vse življenje poznal tisti en piškot ali pol požirka kuhančka preveč.
Toda naše telo ni narejeno tako. Ker živimo v celinskem podnebju, pozimi ne moremo na dieto. Prav nasprotno – pozimi moramo jesti. Veliko in obilno. Ko stisne prvi mraz, nam zadišijo klobase, mast, slanina in ocvirki, močno zabeljen krompir in vsa druga zdrava kmečka hrana. Ker pozimi potrebujemo mast, da smo odpornejši proti mrazu. Ne gre drugače, to imamo zapisano v genih in evolucija še ni naredila tako hitrega koraka, da bi se prilagodili diktatu medijev, ki nas silijo v zimske diete. Šele ko za pusta postrgamo zadnje ostanke masti, ocvirkov in jih prelevimo v ocvirkovke, zabeljene z ocvrtimi krofi, šele takrat smo zreli za post. Za čistilno dieto, bi rekli zdaj. In potem nas telo sili, da popademo mlado sočno pomladansko zelenjavo, da si obnovimo pozimi porabljene zaloge vitaminov.
Zelo smelo bi se lahko vprašali, ali so mediji res močnejši od naravne danosti naših genov. Verjetno ne. Eskimom na kraj pameti ne pade, da zaradi vitke postave ne bi jedli kitove masti, in Tibetanci morebitne trebušne "šlauhe" raje skrijejo pod valove tkanine, kot pa da bi se odpovedali jakovemu maslu v čaju. Zato res ni razloga, da bi se Slovenci odpovedali ocvirkom in svinjski masti. Še posebej ne zato, ker ga ni lepšega kot topel in okrogel vonj po ocvrtem špehu.
V čast praznikov naših slovanskih bratov in v duhu mastne "košte" pa vam ponujamo recept za preprosto kmečko, lahko bi rekli tudi krizno jed – projo, narejeno iz sestavin, ki so bile nekoč vedno na razpolago v vsakem gospodinjstvu. Preprosto in obilno.