Ponedeljek,
21. 6. 2010,
13.12

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 21. 6. 2010, 13.12

8 let, 9 mesecev

Buon appetito!

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Italija je meka za sladokusce. Italijansko kulinariko opevajo šefi svetovnih kuhinj in iz nje gotovo črpajo veliko idej. Vendar je tudi preprosta in prav zato je postala priljubljena po vsem svetu.

Ena najstarejših Italijanska kulinarika naj bi se začela razvijati že v četrtem stoletju pred našim štetjem, čeprav je Italija, kot jo poznamo danes, nastala šele v devetnajstem stoletju. Nanjo so vplivale grška, etruščanska, rimska, bizantinska, galska, germanska, židovska in arabska kuhinja. Kar tako zelo navdušuje kulinarične poznavalce vsega sveta, je njena regionalnost. Skoraj ne bomo brcnili v temo, če trdimo, da ima v Italiji skoraj vsaka vas svojo specialiteto, na katero je ponosna. Predvsem pa je treba vedeti, da italijanska kulinarika niso samo pica in testenine. Ko ste v Italiji ... ... jejte, kot jejo Italijani. Se pravi, imejte čas za tri do štiri jedi na obrok. Njihov obrok je sestavljen iz predjedi (antipasti), "paste" (spodaj naštete, hodu se reče primo), mesne ali ribje jedi (secondo) in poobedka (dolce). Seveda na koncu ne gre brez obveznega espressa ali kapučina.

Sestavine italijanske kuhinje

V Italiji se, če se boste že odpravili v katerokoli od njihovih devetnajstih kulinaričnih regij, ne boste mogli skriti pred njihovo slavno "pasto". Zakaj bi tudi se, saj so njihove testenine znane po vsem svetu in sinonim za kakovost. Pod »pasto« Italijani štejejo poleg špagetov in preostalih testenin (makaroni, linguini, fusili, lazanje) tudi njoke, raviole, torteline. »Pasta« je pravzaprav neke vrste umetnost, saj poznamo neverjetno velik nabor oblik in polivk. Drugače pa je lahko suha in sveža. Suha je navadno narejena brez jajc in ima daljši rok trajanja, medtem ko jajčne testenine obstanejo v hladilniku le nekaj dni.

Kakšne bodo sestavine, je v precejšnji meri odvisno, iz katerega predela Italije prihajajo. Na severu bo gost gotovo sit bakalaja, riževih jedi, krompirjevih jedi, vsekakor pa se bo lahko "napokal" domačih klobas in sirov.

V osrednjo Italijo navadno vabijo različne vrste salam, parmezan, lazanje, klobase, sveža zelenjava, balzamični kis in tartufi.

Tisti, ki bodo kolovratili po jugu Italije, se bodo gotovo lahko najedli rib, predvsem tune, slanikov in sardel, škampov, artičok, paradižnika, paprik, oliv, česna, rikote, kaper, oliv in olivnega olja ter sveže zelenjave – predvsem bučk in jajčevcev.

Nezgrešljive jedi Ko pomislite na Italijo, se vam gotovo pred očmi prikažejo testenine. Ali pica ali rižota. Ali polenta. Ali tiramisu. Zelenjavni navdušenci bodo gotovo pomislili na minestrone in zelenjavno lazanjo, mesni pa na florentinca. Za tiste, ki se navdušujejo nad siri, bo zadosten podatek, da Italijani poznajo okoli štiristo vrst sirov in da se poleg vedno priležejo tudi odlična regionalna vina. Tudi klobase ne zaostajajo, saj naj bi jih bilo okoli tristo vrst. Sveži pesto se je tudi vtihotapil v marsikatero domačo kuhinjo. Seveda ne gre prezreti sladkega tiramisuja, če pa vas bo pot zanesla na Sicilijo, se je skoraj obvezno posladkati s kanoli.