Četrtek, 24. 11. 2016, 4.21
6 let, 4 mesece
Al Monastero: briški pršut in slovenska gubana v samostanu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,70
Zmotno je misliti, da so na italijanski strani meje vse gostilne drage. Pravzaprav je velikokrat prav nasprotno in stari samostan v Čedadu je lep dokaz, da v Italiji lahko malicate dobro, obilno in poceni.
V starem delu Čedada, v zgodovinskem jedru, je na mestu, kjer je bil pred stoletji samostan, od leta 1990 gostilna z oznako "zgodovinski lokal", Michelinov vodnik pa jo ocenjuje z "dobro in poceni". Francoski ocenjevalci so mnenja, da se v Al Monasteru spodobno večerja že za manj kot 20 evrov. Na koncu večerje, za katero je vsaj ob sobotah pametno rezervirati mizo, se je izkazalo, da vse, kar lepega govorijo o tem lokalu, bolj ali manj drži.
Al Monastero
Via Ristori 9, 33043 Cividale del Friuli (Čedad), Italija
Telefon: +39 0432 700808
V Al Monasteru v Čedadu ponujajo furlansko kuhinjo z vplivi izza obeh meja, s hišnimi in lokalnimi vini, da o žganicah, ki so doma na obrobju mesta, niti ne izgubljamo besed.
Pozdrav iz kuhinje: puranja šunka z balzamičnim kisom, olivnim oljem in zelenjavo
Da bo kuha obilna in da ne bomo lačni, je pokazal že pozdravček iz kuhinje. Na kruhu so postregli puranovo šunko z balzamičnim kisom, olivnim oljem, korenjem in bučkami. Obetavno, še posebej s penečim vinom hišne znamke La Buse Dal Lôf.
Pršut iz pršutarne D'Osvaldo, cenjenega pridelovalca iz Krmina
Sledil je D'Osvaldov briški pršut. Dobrote pršutarja, doma iz Krmina, so osladkali z aromatiziranimi hruškami. Lahko bi rekli, da je bil zanimivejši zavitek ali štrudel, če hočete, ki ga kot predjed pripravijo s sirom montažem, slanino in jabolki. Čudovita jed, h kateri se je prilegel tokaj, ki ga prav tako pridelujejo pri hiši.
Zavitek s sirom, pršutom in jabolki
Največ vina je z domačih vinskih gričev Colli Orientali del Friuli, ki se vijejo od Brd proti Čedadu. Ob lastnih vinogradih je veliko soseda Bastianicha, sledijo Ermacora in del slovenske elite iz Brd in s Krasa. Le nekaj proseccov imajo, več franciacort in nekaj šampanjcev v znosnem območju 60 evrov. Pri rdečih poudarjajo lokalni schioppettino (rdečo rebulo) iz Prepotta, za ljubitelje sladkega pa ramandolo iz bližnje istoimenske vasi. Še to - najdražji mirni vini sta sauvignon Venica in rdeči toskanec Banfi po 45 evrov. Toliko o zanimivi in dostopni karti vin, ki bi bila lahko zgled marsikateremu slovenskemu gostincu.
Cjalsons, tipične furlanske testenine - v tem primeru s špinačo, rozinami in dimljeno rikoto
Tako kot praktično vsaka italijanska pokrajina ima tudi Čedad oziroma kar Furlanija svoje značilne testenine. Ime jim je cjalsons, gre pa za raviolom podobne polnjene testenine, ki jih pripravljajo na nešteto načinov. V starem samostanu jih napolnijo s špinačo in potresejo z rozinami ter nastrgano dimljeno rikoto. In če bi pomislili, da bolje ne gre, morate poskusiti rezance s klobaso in zeljem. Testenine niso bile pretežke, čeprav ima večina ponujenega sestavine, ki bi lahko napovedovale, da se bodo gostje najedli preveč.
Turnedo z dimljenim sirom, zelenjavno tortico in vinsko omako
A letni čas postaja vse hladnejši in telo potrebuje močnejšo hrano. Pri glavnih jedeh je to še posebej očitno. Naročili smo namreč v slanino ovit hišni turnedo z nastrganim sirom, zelenjavno torto in sladko omako iz rdečega vina, na drugi strani pa svinjsko ribico z medom in karijevo polento. Obilni naročili, pri drugi skoraj brez potrebe dodatek eksotike, ki se je težko rimal s sicer lokalnim scenosledom v gostilni.
Namesto rdeče rebule iz Prepotta smo naročili sedemnajst let star Il Fusco iz kleti La Roncaia v bližnjem Nimisu. Cabernet sauvignon z merlotom, ki je umiril maščobe glavnih jedi in pomagal naprej, najprej k sladicam, potem pa na pot.
Čedad je namreč tudi kraj, kjer so doma gubane, slovenska jed, ki si jo občasno lastijo tudi drugi narodi s teh območij. V Monasteru jo postrežejo s strucchiji (še eno slovensko sladico) in s slivovko, da dobi še nekaj sočnosti, jasno pa je, da potem ni ravno za otroke. Vseeno smo srknili še pol kozarčka ramandola, sladkega vina iz istoimenskega kraja, deset, petnajst kilometrov severno od Čedada. Zanimiva kombinacija, ki jo je treba končati še bolj lokalno. V krajih, kjer je doma grappa, prodajajo seveda povsem sledljivo kapljico, vzeli smo Camelov tropinovec iz rdeče rebule.
Gubana, potici podobna sladica, in njeni manjši bratje strucchi, ki jim pripada še kozarček slivovke.
Pravijo, da se v Monasteru dobro najeste za manj kot 20 evrov, a velja dodati nekaj drugih informacij: jedi so od sedem evrov za obilne testenine in preostale predjedi do kakšnih 14 evrov za glavne jedi. Če prištejemo še lokalna vina na kozarec in sladico, bi moralo okoli 60 evrov zadostovati za omizje dveh, kar je milo rečeno precej ceneje kot v podobnih lokalih pri nas ali v Avstriji.
Al Monastero je v samem središču izjemno simpatičnega Čedada.
Povzetek
Lokalna furlanska kuhinja z, razen v redkih primerih, sledljivimi, okoliškimi sestavinami. Bogate testenine in meso, značilno za Brda in okolico. Zmerne cene in domače, gostilniško vzdušje.
Vinska karta je sicer poudarjeno lokalna, a se zavedajo, da mora imeti takšen lokal tudi nekaj šampanjcev oziroma drugih tujih vin za izbirčnejše goste.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
