Al Giardinetto: vrt okusov sredi vinskih gričev

Kakšnih pet minut od Gorice je v Krminu in v njegovi okolici, torej na italijanski strani Brd, nepregledno število izjemnih gostiln, restavracij, kmečkih turizmov, odprtih vinskih kleti in podobnih ustanov. Pa naj gre za Michelinove zvezdnice La Subido in Aquila d'Oro ali eno od najpopolnejših vinotek v samem središču Krmina, kjer vam postrežejo v brezpogojni slovenščini. To so tudi kraji enega od najlepših vrtov, po naše Vrtička, kakšnih 30 korakov od prijazne vinoteke.

Tistega večera se je med Venetom in Furlanijo podil orjaški nevihtni oblak, ki je pri Trevisu zahteval pol ducata smrtnih žrtev in kopico ranjenih. Pogled v nebo je kazal, da se mu do slovenske meje ne bo uspelo razviti in amaterska meteorologija, izboljšana z mobilnimi spletnimi podatki, je dovoljevala sedenje na najlepšem vrtu v Krminu.

Šest miz so pogrnili na vrtu (če bi bilo nujno, imajo prostora še za dve ali tri), v notranjosti gostilne je bilo prav tako še nekaj gostov. A če boste hodili k njim, vsekakor priporočamo vrt, osenčen z drevesnimi krošnjami, s pogledom na mestno cerkev in na bližnje bolj ali manj vinske griče.

Na mizi imajo kratko listo aktualnih vin na kozarec za ceno od treh do petih evrov. Ponudba, ki jo dnevno menjajo, je na dotični večer vsebovala penečo nefiltrirano hišno Rivelo, Ca' Bolanijev prosecco in franciacorto iz kleti Barone Pizzini. Pri belih so ponujali, kot se je pozneje izkazalo, neverjeten sauvignon soseda Kitzmüllerja, friulano Masut da Rive in kar malce prazen chardonnay še enega soseda Renza Sgubina. Angoris jim je poslal rosé, pri rdečih pa so ponudili cabernet sauvignon Ronchi di Manzano, refošk Valpanero in tazzelenghe iz kleti La Viarte. Pri sladkih predlagajo La Viartejev verduc, naš teranov liker Vina Kras in rdeči muškat Tenuta Villanova.

Ja, na tem vrtičku ste v vinskih krajih, cene vin so nizke, kakovost za širšo Italijo in Slovenijo manj poznanih vin pa je presenetljiva. V vinski karti, če si zaželite celo steklenico, dobite še marsikaj od Jermanna, Venice, Sturma, Bastianicha … Izbor vin je so klasičen, oranžnih skoraj nimajo.

Scenosled gre iz kuhinje po klasičnem italijanskem redu, ki se začne okoli osme ure in mu po enajsti ne sledi zabava do jutranjih ur, kot se rado zgodi pri nas. V pozdravčku je domača panceta s sladkimi figami in staranim jabolčnim kisom. In ker smo v krajih družine D'Osvaldo, ki zna s pršutom, smo si ga dali narezati, kuhar pa mu je dodal kalčke in hren. Ob tem se je znašla še goveja salama, polnjena s koščki sira montaž, ki ji priložijo solato, jo pokapljajo z bučnim oljem ter potresejo z bučnimi semeni in popečenim parmezanom.

Pri predjedeh so imeli ob omenjenih suhomesnatih pridelkih tudi tuna, bakalar, solato z jurčki pa še ocvrte ribe, ki jih prinesejo kar v majhni fritezi. Pozdravček in predjedi smo pokrili z omenjenim Kitzmüllerjevim sauvignonom, res zanimivim vinom. Sgubinovemu chardonnayju se ni uspelo resno kosati ne z njim ne s predjedmi, ki so sledile.

V seriji toplih predjedi ponujajo dve obilni juhi, gobovo z gamberi in ričet s fižolom, v katerega je seveda "stopil" prašič. Nam so se zdeli lažji (pa smo se ušteli) zeleni bleki z divjo špinačo, sirom in pršutom iz San Danieleja ter tradicionalni furlanski cjalzons, s krompirjem in zelišči polnjeni ravioli, ki jih popečejo na drobtinah in jim dodajo slanino. Če bi hoteli, bi imeli na voljo še nekaj bolj ali manj tradicionalnih testenin, čeprav niso tako ortodoksni kot sosed Joško Sirk.

H glavnim jedem smo si dali natočiti La Viartejev tazzelenghe. Konkretno barikirano vino, obrano s trt pred šestimi leti. Lokalna avtohtona kapljica je rojena za pokrivanje pravih mesnin, ki jih v Krminu ne manjka. Vzemimo na primer orjaški, počasi pečen in v sredini lepo rožnat kos govedine. Zraven se drenjajo bučke na žaru in ražnjiči s kroketi, vse skupaj na gosti omaki iz caberneta. Ali pa kaiserfleisch, jasno, klasična avstrijska pojedina. Svinjina s praženim krompirjem, hrenom, gorčico, bučkami, korenjem in stročjim fižolom. Jed za kralje torej, ampak neizmerno težka. Še dobro, da smo imeli lokalno kapljico, ki se je bojevala s količinami. Pri glavnih jedeh bi lahko dobili še tržaški goveji golaž, pegatko, brancina ali romba, ampak nas je že neslo proti sladicam.

Za preddesert so prinesli kremo iz bele čokolade z limono in borovnicami, potem pa smo se odločili kar za izbor vseh petih sladic, prinesejo jih na enem krožniku v pomanjšanih porcijah. Med petimi mini vzorci so bili: jabolčna tortica s šadojem iz verduca, semifreddo iz grappe, jagodni tiramisu, kokosova panakota z ananasovim karpačem in orientalskimi začimbami ter palačinka s figami. Pa še kozarec verduca smo popili zraven.

Hecna reč, pri furlanskih gostilnah ima človek na koncu vedno občutek, da so pravzaprav slaščičarne, ki se s preostalo hrano ukvarjajo samo za zraven. V dokaz svoji trditvi dodajamo še sladice, ki so jih prinesli ob kavi: biskvit z mandlji, pita z marelično in pita s slivovo marmelado. Ob takšnem razporedu smo mirno preskočili serijo italijanskih sirov – od gorgonzole do pekorina, od caprina do rikote z dodatki marmelad, medu, oliv, mostard, solat in lešnikov. Obilno, brez dvoma. Lokalni izlet po Krminu in okolici stane le kakšnih 40 evrov na osebo in ker imajo veliko vin na kozarec, se tudi pivcem stvari podražijo zgolj za kakšnih deset evrov. Skupna cena, ki je pri nas pri tako resni ponudbi skoraj ne morete najti.

Povzetek

Lokalna, ne prelahka furlanska kuhinja. Pršuti, salame, karpači… Nekaj vplivov morja, nekaj vplivov z naše strani meje in kakopak nekaj avstrijskih zgodb. Imajo tako bučno kot oljčno olje in tudi to nekaj pove.

Vinska karta je naslonjena na Brda. Večina vin prihaja od bližnjih sosedov, le nekaj vinskih kapljic je iz oddaljenejših krajev proti Čedadu ali Soči.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.